Page 151 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 151
metodologija in nekateri vsebinski poudarki crp
V tretjem sklopu je analizirana vloga knjižnic pri razvoju bralne pi-
smenosti in bralne kulture, tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidi-
ka. V projektu smo se dotaknili dveh tipov knjižnic, splošnih in šolskih, ki
delujejo na različnih področjih in tudi formalno sodijo v dva različna re-
sorja, splošne knjižnice pod Ministrstvo za kulturo, šolske knjižnice pa so
v domeni Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Oba tipa knji-
žnic močno povezujeta ravno področji bralne pismenosti in bralne kultu-
re. Šolske knjižnice so obvezni del formalnega izobraževanja in tudi edi-
ne knjižnice, v katere stopi prav vsakdo. Zato imajo edinstveno možnost,
da služijo kot zgled in primeri dobrih praks, ki pa jih, glede na izkušnje, ne
izkoriščajo vedno v polni meri. Opravili smo dve študiji: študijo dela slo-
venskih splošnih knjižnic na področju bralne pismenosti in bralne kulture
(uporabili smo metodo fokusne skupine z izbranimi izkušenimi predstav-
niki splošnih knjižnic za uvodno seznanjanje s problematiko ter ankete za
pridobivanje podatkov od vseh knjižnic) ter študijo oblikovanja in verifi-
kacije metodologije za merjenje kakovosti slovenskih šolskih knjižnic (kjer
smo uporabili metodo delfi z izbranimi strokovnjakinjami s področja šol-
skega knjižničarstva).
Nekaj vsebinskih poudarkov
Mednarodna raziskava PISA, prvič izvedena leta 2000 – Slovenija v njej
sodeluje od leta 2006 –, na tri leta ugotavlja raven bralne, matematične in
naravoslovne zmožnosti (oz. pismenosti) učencev, starih 15 let. V Sloveni-
ji so to dijakinje in dijaki 1. letnikov srednjih šol in gimnazij (prim. PISA-
-Slo, 2010: 1), kar pomeni, da PISA preverja pismenost, ki se je razvila pred-
vsem v osnovnošolskem izobraževanju (in širše), ne pa v srednji šoli. Kljub
temu in predvsem glede na druga izhodišča, ugotovitev raziskave ni mogo-
če neposredno in izključno povezovati le z zasnovo in izvedbo osnovne šole
– res pa je, da lahko rezultati pomembno vplivajo na strokovni razmislek
in ukrepanje v osnovnošolskem sistemu. Rezultati mednarodnih raziskav
kažejo, da so učenci iz sodelujočih držav EU-28, ki so bili vključeni v pred-
šolsko vzgojo in varstvo pred vstopom v šolo, pri PISI v povprečju doseg-
li tudi za 35 točk več (enakovredno skoraj celemu letu formalnega šolanja);
podatki za večino evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi PIRLS 2011,
kažejo, da dlje časa, kot so otroci vključeni v izobraževanje pred vstopom v
osnovno šolo, boljši so njihovi bralni dosežki.
Na podlagi teh podatkov, ki nikakor ne smejo biti zanemarljivi, je bila
izvedena tudi primerjalna analiza izbranih držav ter Slovenije glede orga-
151
V tretjem sklopu je analizirana vloga knjižnic pri razvoju bralne pi-
smenosti in bralne kulture, tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidi-
ka. V projektu smo se dotaknili dveh tipov knjižnic, splošnih in šolskih, ki
delujejo na različnih področjih in tudi formalno sodijo v dva različna re-
sorja, splošne knjižnice pod Ministrstvo za kulturo, šolske knjižnice pa so
v domeni Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Oba tipa knji-
žnic močno povezujeta ravno področji bralne pismenosti in bralne kultu-
re. Šolske knjižnice so obvezni del formalnega izobraževanja in tudi edi-
ne knjižnice, v katere stopi prav vsakdo. Zato imajo edinstveno možnost,
da služijo kot zgled in primeri dobrih praks, ki pa jih, glede na izkušnje, ne
izkoriščajo vedno v polni meri. Opravili smo dve študiji: študijo dela slo-
venskih splošnih knjižnic na področju bralne pismenosti in bralne kulture
(uporabili smo metodo fokusne skupine z izbranimi izkušenimi predstav-
niki splošnih knjižnic za uvodno seznanjanje s problematiko ter ankete za
pridobivanje podatkov od vseh knjižnic) ter študijo oblikovanja in verifi-
kacije metodologije za merjenje kakovosti slovenskih šolskih knjižnic (kjer
smo uporabili metodo delfi z izbranimi strokovnjakinjami s področja šol-
skega knjižničarstva).
Nekaj vsebinskih poudarkov
Mednarodna raziskava PISA, prvič izvedena leta 2000 – Slovenija v njej
sodeluje od leta 2006 –, na tri leta ugotavlja raven bralne, matematične in
naravoslovne zmožnosti (oz. pismenosti) učencev, starih 15 let. V Sloveni-
ji so to dijakinje in dijaki 1. letnikov srednjih šol in gimnazij (prim. PISA-
-Slo, 2010: 1), kar pomeni, da PISA preverja pismenost, ki se je razvila pred-
vsem v osnovnošolskem izobraževanju (in širše), ne pa v srednji šoli. Kljub
temu in predvsem glede na druga izhodišča, ugotovitev raziskave ni mogo-
če neposredno in izključno povezovati le z zasnovo in izvedbo osnovne šole
– res pa je, da lahko rezultati pomembno vplivajo na strokovni razmislek
in ukrepanje v osnovnošolskem sistemu. Rezultati mednarodnih raziskav
kažejo, da so učenci iz sodelujočih držav EU-28, ki so bili vključeni v pred-
šolsko vzgojo in varstvo pred vstopom v šolo, pri PISI v povprečju doseg-
li tudi za 35 točk več (enakovredno skoraj celemu letu formalnega šolanja);
podatki za večino evropskih držav, ki so sodelovale v raziskavi PIRLS 2011,
kažejo, da dlje časa, kot so otroci vključeni v izobraževanje pred vstopom v
osnovno šolo, boljši so njihovi bralni dosežki.
Na podlagi teh podatkov, ki nikakor ne smejo biti zanemarljivi, je bila
izvedena tudi primerjalna analiza izbranih držav ter Slovenije glede orga-
151
