Page 152 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 152
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
niziranosti predšolske vzgoje in opismenjevanja ter branja v prostem času
in sklepne ugotovitve ter priporočila. Najprej so predstavljeni sistemi pred-
šolske vzgoje in osnovnega šolanja s poudarkom na opismenjevanju v iz-
branih državah (po naslednjem vrstnem redu: Slovenija, Estonija, Finska,
Poljska, Japonska, Kitajska, Singapur), nato še družinska pismenost in mul-
timodalna pismenost kot pomembni kategoriji za človekov vsestranski ra-
zvoj, ki sta se ob pregledu sistemskih dejavnikov pokazali kot ključni, v
Sloveniji deloma tudi kot problematični. Evropske države smo primerja-
li na podlagi podatkov, ki jih objavlja Eurydice (2016), ki je evropsko infor-
macijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju. Mreža je zgra-
jena iz 41 nacionalnih enot v 37 državah in centralne enote v Bruslju, ki od
leta 2008 deluje v okviru Izvršne agencije za izobraževanje, avdiovizualne
vsebine in kulturo. Podatki so dobro primerljivi, saj je za Poljsko, Estoni-
jo, Finsko in Slovenijo uporabljena ista metodologija zbiranja podatkov in
enak sistem predstavljanja le-teh. Za predšolsko vzgojo so povzeti podatki
za leto 2014, ki so predstavljeni za vse štiri evropske države na Key Data on
Early Childhood Education and Care in Europe – 2014 (Eurydice, 2016). Za
izbrane azijske države so bili podatki pridobljeni na spletnih straneh mini-
strstev za izobraževanje izbranih držav, deloma na straneh OECD ipd. Pri
vsaki navedbi podatka je dodan tudi vir. Učni načrti (kurikuli) za vrtce in
osnovne šole – s poudarkom na opismenjevanju – so privzeti iz spletnih
strani ministrstev za izobraževanje posameznih izbranih držav.
Pri opismenjevanje v predšolskem izobraževanju se je pokazalo, da
imajo vse izbrane države v kurikulumih navedeno posebno skrb za otro-
kovo opismenjevanje, in sicer večinoma vsaj eno leto pred otrokovim vsto-
pom v osnovno šolo. Izjema je Slovenija, kjer načrtnega opismenjevanja v
kurikulumu za vrtce ni.
Opismenjevanje v osnovni šoli ima pomembno skupno točko: temeljni
trend opismenjevanja je zaznati pri vseh predmetih, s poudarkom na raz-
likovanju uradnega (večinoma maternega) jezika kot učnega predmeta in
kot učnega jezika. Vendar pri razumevanju, da je potrebno opismenjevati
učence pri vseh predmetih, Slovenija zaostaja. Če za vse opazovane države
poenotimo čas trajanja šolskih ur na 45 minut, sta na prvem mestu po šte-
vilu ur prvega jezika (in opismenjevanja) v začetnih letih šolanja Finska s
709 urami in Estonija s 665 urami jezika na šolsko leto, okrog 400 ur letno
imajo Singapur, Poljska in Kitajska, Japonska malce nad 300 ur, Slovenija v
prvem razredu 210, v 2. in 3. razredu 245.
152
niziranosti predšolske vzgoje in opismenjevanja ter branja v prostem času
in sklepne ugotovitve ter priporočila. Najprej so predstavljeni sistemi pred-
šolske vzgoje in osnovnega šolanja s poudarkom na opismenjevanju v iz-
branih državah (po naslednjem vrstnem redu: Slovenija, Estonija, Finska,
Poljska, Japonska, Kitajska, Singapur), nato še družinska pismenost in mul-
timodalna pismenost kot pomembni kategoriji za človekov vsestranski ra-
zvoj, ki sta se ob pregledu sistemskih dejavnikov pokazali kot ključni, v
Sloveniji deloma tudi kot problematični. Evropske države smo primerja-
li na podlagi podatkov, ki jih objavlja Eurydice (2016), ki je evropsko infor-
macijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju. Mreža je zgra-
jena iz 41 nacionalnih enot v 37 državah in centralne enote v Bruslju, ki od
leta 2008 deluje v okviru Izvršne agencije za izobraževanje, avdiovizualne
vsebine in kulturo. Podatki so dobro primerljivi, saj je za Poljsko, Estoni-
jo, Finsko in Slovenijo uporabljena ista metodologija zbiranja podatkov in
enak sistem predstavljanja le-teh. Za predšolsko vzgojo so povzeti podatki
za leto 2014, ki so predstavljeni za vse štiri evropske države na Key Data on
Early Childhood Education and Care in Europe – 2014 (Eurydice, 2016). Za
izbrane azijske države so bili podatki pridobljeni na spletnih straneh mini-
strstev za izobraževanje izbranih držav, deloma na straneh OECD ipd. Pri
vsaki navedbi podatka je dodan tudi vir. Učni načrti (kurikuli) za vrtce in
osnovne šole – s poudarkom na opismenjevanju – so privzeti iz spletnih
strani ministrstev za izobraževanje posameznih izbranih držav.
Pri opismenjevanje v predšolskem izobraževanju se je pokazalo, da
imajo vse izbrane države v kurikulumih navedeno posebno skrb za otro-
kovo opismenjevanje, in sicer večinoma vsaj eno leto pred otrokovim vsto-
pom v osnovno šolo. Izjema je Slovenija, kjer načrtnega opismenjevanja v
kurikulumu za vrtce ni.
Opismenjevanje v osnovni šoli ima pomembno skupno točko: temeljni
trend opismenjevanja je zaznati pri vseh predmetih, s poudarkom na raz-
likovanju uradnega (večinoma maternega) jezika kot učnega predmeta in
kot učnega jezika. Vendar pri razumevanju, da je potrebno opismenjevati
učence pri vseh predmetih, Slovenija zaostaja. Če za vse opazovane države
poenotimo čas trajanja šolskih ur na 45 minut, sta na prvem mestu po šte-
vilu ur prvega jezika (in opismenjevanja) v začetnih letih šolanja Finska s
709 urami in Estonija s 665 urami jezika na šolsko leto, okrog 400 ur letno
imajo Singapur, Poljska in Kitajska, Japonska malce nad 300 ur, Slovenija v
prvem razredu 210, v 2. in 3. razredu 245.
152
