Page 153 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 153
metodologija in nekateri vsebinski poudarki crp
Primerjava značilnosti knjižničnih sistemov v izbranih državah, s po-
udarkom na splošnih in šolskih knjižnicah, je prav tako pokazala določe-
ne dejavnike, ki podpirajo njihovo optimalno delovanje in kot taki pred-
stavljajo dejavnike spodbujanja delovanja in kakovosti (v našem primeru bi
jih lahko interpretirali kot temelj za ukrepe, namenjene spodbujanju bral-
ne pismenosti in bralne kulture):
1. Pomemben je stabilen pravni okvir delovanja splošnih in šolskih
knjižnic, z jasno razmejenimi vlogami in odgovornostjo deležni-
kov v sistemu. V tem okviru je pomembna tudi evalvacija delova-
nja knjižnic s ciljem spremljanja in izboljšav.
2. Naslednji pomemben dejavnik je ciljna razvojna naravnanost ce-
lotnega knjižničnega sistema, ki se kaže v izdelanih strateških na-
črtih, pri čemer ima ključno vlogo država.
3. Pomemben dejavnik je tudi povezovanje knjižnic pri skupnih
projektih in aktivnostih na nacionalni ravni v smislu skupnega
nastopa, kampanj, koordinacije itd. za namen promocije branja
in pismenosti. Knjižnice tako nastopajo kot enoten akter, ki nas-
lavlja splošno javnost.
4. Pomembno vlogo imata tudi prostorska dostopnost mreže splo-
šnih knjižnic in brezplačnost njihove uporabe.
5. Pomemben dejavnik pri šolskih knjižnicah je reguliranost statusa
z zakonom, ki določa, da ima vsaka šola obvezno šolsko knjižni-
co, vključno z urejenim statusom šolskega knjižničarja.
V splošnem bi lahko rekli, da so slovenske splošne knjižnice na primer-
ljivi ravni s splošnimi knjižnicami v šestih raziskovanih državah, čeprav
lahko v slovenskih knjižnicah opazimo tudi nekatere pomanjkljivosti, npr.
glede upoštevanja zakonskih določil, financiranja, povezovanja na lokalni
in nacionalni ravni, dostopnosti (brezplačnosti) storitev.
Primerjava sistemov šolskih knjižnic s slovenskimi je otežena zaradi
precej manjšega nabora podatkov. Kot pozitivno velja izpostaviti slovensko
zakonsko ureditev, po kateri mora vsaka šola obvezno imeti šolsko knji-
žnico ter urejen status šolskih knjižničarjev, skupno z zahtevo po njihovi
strokovni izobrazbi, česar marsikatera država ne pozna (od držav, vključe-
nih v projekt, so take Estonija, Finska, Kitajska, Singapur). Izpostaviti ve-
lja pomen sodelovanja splošne in šolske knjižnice pri zasledovanju skupnih
ciljev, kamor bi vsekakor lahko uvrstili dvig bralne pismenosti in bralne
153
Primerjava značilnosti knjižničnih sistemov v izbranih državah, s po-
udarkom na splošnih in šolskih knjižnicah, je prav tako pokazala določe-
ne dejavnike, ki podpirajo njihovo optimalno delovanje in kot taki pred-
stavljajo dejavnike spodbujanja delovanja in kakovosti (v našem primeru bi
jih lahko interpretirali kot temelj za ukrepe, namenjene spodbujanju bral-
ne pismenosti in bralne kulture):
1. Pomemben je stabilen pravni okvir delovanja splošnih in šolskih
knjižnic, z jasno razmejenimi vlogami in odgovornostjo deležni-
kov v sistemu. V tem okviru je pomembna tudi evalvacija delova-
nja knjižnic s ciljem spremljanja in izboljšav.
2. Naslednji pomemben dejavnik je ciljna razvojna naravnanost ce-
lotnega knjižničnega sistema, ki se kaže v izdelanih strateških na-
črtih, pri čemer ima ključno vlogo država.
3. Pomemben dejavnik je tudi povezovanje knjižnic pri skupnih
projektih in aktivnostih na nacionalni ravni v smislu skupnega
nastopa, kampanj, koordinacije itd. za namen promocije branja
in pismenosti. Knjižnice tako nastopajo kot enoten akter, ki nas-
lavlja splošno javnost.
4. Pomembno vlogo imata tudi prostorska dostopnost mreže splo-
šnih knjižnic in brezplačnost njihove uporabe.
5. Pomemben dejavnik pri šolskih knjižnicah je reguliranost statusa
z zakonom, ki določa, da ima vsaka šola obvezno šolsko knjižni-
co, vključno z urejenim statusom šolskega knjižničarja.
V splošnem bi lahko rekli, da so slovenske splošne knjižnice na primer-
ljivi ravni s splošnimi knjižnicami v šestih raziskovanih državah, čeprav
lahko v slovenskih knjižnicah opazimo tudi nekatere pomanjkljivosti, npr.
glede upoštevanja zakonskih določil, financiranja, povezovanja na lokalni
in nacionalni ravni, dostopnosti (brezplačnosti) storitev.
Primerjava sistemov šolskih knjižnic s slovenskimi je otežena zaradi
precej manjšega nabora podatkov. Kot pozitivno velja izpostaviti slovensko
zakonsko ureditev, po kateri mora vsaka šola obvezno imeti šolsko knji-
žnico ter urejen status šolskih knjižničarjev, skupno z zahtevo po njihovi
strokovni izobrazbi, česar marsikatera država ne pozna (od držav, vključe-
nih v projekt, so take Estonija, Finska, Kitajska, Singapur). Izpostaviti ve-
lja pomen sodelovanja splošne in šolske knjižnice pri zasledovanju skupnih
ciljev, kamor bi vsekakor lahko uvrstili dvig bralne pismenosti in bralne
153
