Page 154 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 154
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
kulture. Kot oteževalni dejavnik na Slovenskem naj omenimo razdelitev
pristojnosti za knjižnice med različnimi resorji.
Izsledki prvih treh sklopov projekta so podlaga za vsebino četrtega
sklopa, katerega temeljna vsebina so priporočila ukrepov, ki bodo še po-
sebej splošnim knjižnicam v Sloveniji služili za krepitev bralne kulture oz.
spodbujanje bralne pismenosti mladih. V ta namen je bil na podlagi ugoto-
vitev oblikovan teoretični model proaktivne splošne knjižnice, ki natančno
razdela štiri med seboj prepletena področja njenega dela (odnos do pod-
ročja, organizacijski dejavniki, aktivno delovanje, vrednotenje delovanja)
ter pripadajoče dejavnike. Za vsako področje je bilo tudi analizirano sta-
nje v slovenskih splošnih knjižnicah. Sledijo zaključki glede kakovosti slo-
venskih šolskih knjižnic. Upamo namreč, da bomo spodbudili spremlja-
nje njihove kakovosti. V zaključku četrtega sklopa pa so podani predlogi
konkretnih ukrepov, ki temeljijo na analizi ugotovitev obeh študij, doda-
na so nekatera priporočila glede realizacije in uresničljivosti predlaganih
ukrepov.
Sklep
Naše raziskovanje kulturnih in sistemskih dejavnikov bralne pismenosti in
z njo povezane bralne kulture ima glede na fokus prispevka v prvi vrsti me-
todološke zaključke. Najprej bi radi opozorili, da je za poglobljene primer-
jalne študije v prvi vrsti potreben daljši čas kot zgolj eno leto, seveda tudi
dovolj sredstev, ki omogočajo tudi terenske obiske in poglobljeno ter cilj-
no zbiranje podatkov. Nato pa naj poudarimo pozitivne strani – nedvomno
smo potrdili, da primerjalni pristop omogoči vpoglede v vidike izobraže-
valnih in knjižničnih sistemov, ki sicer ne bi bili mogoči. Primerjalni pog-
led nam nudi vpogled v kompleksno sliko oblikovanja kompetenc bralne
pismenosti in omogoči razmislek o možnostih ter omejitvah prenosa dob-
rih tujih praks v naše okolje. Primerjava z najboljšimi omogoča nekatera
spoznanja, ki bi lahko pripomogla k odlični praksi v Sloveniji. Neposred-
no preučevanje delovanja knjižnic ponudi poleg vsebinskih zaključkov tudi
razmislek, kako zbrane podatke dodatno analizirati ter kakšni načini zbi-
ranja podatkov oz. vrste študij bi še bile potrebne tako za splošne kot za šol-
ske knjižnice. Na ta način bi zgradili trdne temelje za oblikovanje ustreznih
politik in strategij spodbujanja bralne pismenosti ter bralne kulture na na-
cionalnem in lokalnem nivoju.
Obe opravljeni študiji slovenskih knjižnic (splošnih in šolskih) sta pod-
laga za metodološka priporočila za spremljanje dela knjižnic na področju
154
kulture. Kot oteževalni dejavnik na Slovenskem naj omenimo razdelitev
pristojnosti za knjižnice med različnimi resorji.
Izsledki prvih treh sklopov projekta so podlaga za vsebino četrtega
sklopa, katerega temeljna vsebina so priporočila ukrepov, ki bodo še po-
sebej splošnim knjižnicam v Sloveniji služili za krepitev bralne kulture oz.
spodbujanje bralne pismenosti mladih. V ta namen je bil na podlagi ugoto-
vitev oblikovan teoretični model proaktivne splošne knjižnice, ki natančno
razdela štiri med seboj prepletena področja njenega dela (odnos do pod-
ročja, organizacijski dejavniki, aktivno delovanje, vrednotenje delovanja)
ter pripadajoče dejavnike. Za vsako področje je bilo tudi analizirano sta-
nje v slovenskih splošnih knjižnicah. Sledijo zaključki glede kakovosti slo-
venskih šolskih knjižnic. Upamo namreč, da bomo spodbudili spremlja-
nje njihove kakovosti. V zaključku četrtega sklopa pa so podani predlogi
konkretnih ukrepov, ki temeljijo na analizi ugotovitev obeh študij, doda-
na so nekatera priporočila glede realizacije in uresničljivosti predlaganih
ukrepov.
Sklep
Naše raziskovanje kulturnih in sistemskih dejavnikov bralne pismenosti in
z njo povezane bralne kulture ima glede na fokus prispevka v prvi vrsti me-
todološke zaključke. Najprej bi radi opozorili, da je za poglobljene primer-
jalne študije v prvi vrsti potreben daljši čas kot zgolj eno leto, seveda tudi
dovolj sredstev, ki omogočajo tudi terenske obiske in poglobljeno ter cilj-
no zbiranje podatkov. Nato pa naj poudarimo pozitivne strani – nedvomno
smo potrdili, da primerjalni pristop omogoči vpoglede v vidike izobraže-
valnih in knjižničnih sistemov, ki sicer ne bi bili mogoči. Primerjalni pog-
led nam nudi vpogled v kompleksno sliko oblikovanja kompetenc bralne
pismenosti in omogoči razmislek o možnostih ter omejitvah prenosa dob-
rih tujih praks v naše okolje. Primerjava z najboljšimi omogoča nekatera
spoznanja, ki bi lahko pripomogla k odlični praksi v Sloveniji. Neposred-
no preučevanje delovanja knjižnic ponudi poleg vsebinskih zaključkov tudi
razmislek, kako zbrane podatke dodatno analizirati ter kakšni načini zbi-
ranja podatkov oz. vrste študij bi še bile potrebne tako za splošne kot za šol-
ske knjižnice. Na ta način bi zgradili trdne temelje za oblikovanje ustreznih
politik in strategij spodbujanja bralne pismenosti ter bralne kulture na na-
cionalnem in lokalnem nivoju.
Obe opravljeni študiji slovenskih knjižnic (splošnih in šolskih) sta pod-
laga za metodološka priporočila za spremljanje dela knjižnic na področju
154
