Page 156 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 156
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
- glasno branje otrokom (ker je otrok še poslušalec in ne samostoj-
ni bralec) in
- odraslega, ki je bralni zgled.
1. Otrok mora nujno imeti stik z raznolikim bralnim gradivom (le-
poslovjem in informativno literaturo), da bo razvil zavedanje o pomenu
branja na vseh predmetnih področjih, pri čemer ni zanemarljiva dimenzija
multimodalne pismenosti, le-ta pa pri bralnem gradivu vključuje jezikov-
ni in vizualni kod izražanja (in s tem interakcijo ob sestavljanju pomenov
obeh sporazumevalnih kodov).
2. Nenazadnje je pomemben faktor družinskega branja tudi pozitivna
družbena klima, ki branje spoštuje in ga neguje.
Knjižnica, splošna ali šolska, lahko svojo vlogo pri razvoju bralne pi-
smenosti ter bralne kulture uspešno opravlja le v povezovanju z drugimi
deležniki, saj je tudi stanje bralne pismenosti in bralne kulture rezultat
mnogih prepletenih dejavnikov. Gouldingova (2002: 1–3) ločuje dve dome-
ni delovanja splošne knjižnice glede na razvojno stopnjo bralca:
1. Promocija branja in razvoj bralne kulture za že samostojne bralce,
ki zmorejo izkoristiti branje za lasten užitek in razvoj. Tu knjižni-
ca omogoča udejstvovanje v kulturnem, družbenem in znanstve-
nem dogajanju (aktualne teme, avtorji, dogodki itd.), kar vklju-
čuje povezovanje ljudi z branjem (bralne skupine, portali), razvoj
interesov, okusov, ustvarjalno preživljanje prostega časa, vseži-
vljenjsko učenje.
2. Razvoj bralcev do te ravni. Tu Gouldingova omenja osebe s slab-
šo funkcionalno pismenostjo, kar lahko interpretiramo tudi skozi
prizmo smernic za knjižnične programe opismenjevanja (Smerni-
ce …, 2007: 37) (sicer namenjenih programom knjižnic za razvoj
osnovne pismenosti odraslih), različne skupine, npr. mlade osip
nike, nezaposlene, priseljence, sezonske delavce itd. Tem skupi-
nam knjižnica omogoča razvoj bralnih kompetenc in bralnega in-
teresa, se pravi branja kot veščine (opismenjevanje), vrednote in
kulture. V okvir opismenjevanja smiselno sodijo tudi otroci in
mladostniki.
Knjižnice torej delujejo tudi kot prostor vstopanja v bralno kulturo.
Njihova vloga je v eksperimentiranju z novostmi, se pravi v povezavi novih
bralcev in novih bralnih virov (neuporabniki, novi avtorji, žanri). Lahko bi
rekli, da knjižničarji iščejo bralca za knjigo in knjigo za bralca.
156
- glasno branje otrokom (ker je otrok še poslušalec in ne samostoj-
ni bralec) in
- odraslega, ki je bralni zgled.
1. Otrok mora nujno imeti stik z raznolikim bralnim gradivom (le-
poslovjem in informativno literaturo), da bo razvil zavedanje o pomenu
branja na vseh predmetnih področjih, pri čemer ni zanemarljiva dimenzija
multimodalne pismenosti, le-ta pa pri bralnem gradivu vključuje jezikov-
ni in vizualni kod izražanja (in s tem interakcijo ob sestavljanju pomenov
obeh sporazumevalnih kodov).
2. Nenazadnje je pomemben faktor družinskega branja tudi pozitivna
družbena klima, ki branje spoštuje in ga neguje.
Knjižnica, splošna ali šolska, lahko svojo vlogo pri razvoju bralne pi-
smenosti ter bralne kulture uspešno opravlja le v povezovanju z drugimi
deležniki, saj je tudi stanje bralne pismenosti in bralne kulture rezultat
mnogih prepletenih dejavnikov. Gouldingova (2002: 1–3) ločuje dve dome-
ni delovanja splošne knjižnice glede na razvojno stopnjo bralca:
1. Promocija branja in razvoj bralne kulture za že samostojne bralce,
ki zmorejo izkoristiti branje za lasten užitek in razvoj. Tu knjižni-
ca omogoča udejstvovanje v kulturnem, družbenem in znanstve-
nem dogajanju (aktualne teme, avtorji, dogodki itd.), kar vklju-
čuje povezovanje ljudi z branjem (bralne skupine, portali), razvoj
interesov, okusov, ustvarjalno preživljanje prostega časa, vseži-
vljenjsko učenje.
2. Razvoj bralcev do te ravni. Tu Gouldingova omenja osebe s slab-
šo funkcionalno pismenostjo, kar lahko interpretiramo tudi skozi
prizmo smernic za knjižnične programe opismenjevanja (Smerni-
ce …, 2007: 37) (sicer namenjenih programom knjižnic za razvoj
osnovne pismenosti odraslih), različne skupine, npr. mlade osip
nike, nezaposlene, priseljence, sezonske delavce itd. Tem skupi-
nam knjižnica omogoča razvoj bralnih kompetenc in bralnega in-
teresa, se pravi branja kot veščine (opismenjevanje), vrednote in
kulture. V okvir opismenjevanja smiselno sodijo tudi otroci in
mladostniki.
Knjižnice torej delujejo tudi kot prostor vstopanja v bralno kulturo.
Njihova vloga je v eksperimentiranju z novostmi, se pravi v povezavi novih
bralcev in novih bralnih virov (neuporabniki, novi avtorji, žanri). Lahko bi
rekli, da knjižničarji iščejo bralca za knjigo in knjigo za bralca.
156
