Page 149 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 149
metodologija in nekateri vsebinski poudarki crp
Slovenske knjižnice in založniki so se relativno malo ukvarjali z vpra-
šanjem razvoja bralne pismenosti in bralne kulture. Breznik, Novljan, Jug
in Milohnić (2005) so ocenili, da je delo splošnih knjižnic ostalo na ravni
sprostitve in splošnega (priročniškega) izobraževanja. Knjižnice so bile si-
cer aktiven dejavnik bralne kulture, a so vzdrževale pismenost na prenizki
ravni, nabavna politika je kazala na pasiven odnos do okolja, knjižnice se
uporabniku niso posvečale dovolj in ga niso spodbujale k odkrivanju no-
vih interesnih področij ter k razvijanju bralčevih lastnih zmožnosti. Ugo-
tovitev o pasivnem odnosu ponovijo tudi Novljan, Kodrič-Dačić in Karun
(2006). Raziskava Knjiga in bralci V. (Kovač idr., 2015) pa glede porabe kn-
jige opozori na nespremenjeno stanje v Sloveniji v zadnjih 40-ih letih, kl-
jub bogatejši ponudbi ter večjih vložkih in večjemu trudu tako knjižnic kot
založnikov in knjigotržcev.
Smernice za razvoj dejavnosti splošnih knjižnic Mednarodnega knji-
žničarskega združenja IFLA (Koontz in Gubbin, 2010: 21) izpostavljajo pot-
rebo po zakonski ureditvi statusa splošnih knjižnic in stabilnem financira-
nju, kar seveda lahko smiselno prenesemo tudi na šolske knjižnice. Ključni
pogoji uspešnega delovanja knjižnic na tem področju so (Bibliothek 2007:
92–97):
− zakonska podlaga na nacionalni ravni, ki se odziva na spremem-
be in spodbuja proaktivnost ter nenehni razvoj oz. prenovo knji-
žničarstva skozi pripravo strateških dokumentov ipd.,
− državna spodbuda zagotavljanju dejavnosti in optimizaciji kako-
vosti: vladne agencije za pripravo razvojnih strategij za knjižnično
in izobraževalno politiko, svetovanje oblastem glede teh politik,
upravljanje in razdeljevanje razvojnih sredstev, podpora projek-
tom,
− prepoznavanje političnih koristi delovanja knjižnic s strani oblas-
ti (kaže se tako, da so knjižnice vključene v informacijske in izo-
braževalne strategije države),
− razumevanje pomena knjižnic kot dela informacijske strategije
države oz. kot nujni segment usmeritve v družbo znanja,
− sožitje centralne regulacije in podpore ter lokalne iniciative (pre-
nos in vključevanje državne strategije v lokalno okolje, sodelova-
nje vodstev knjižnic na nacionalni ravni ipd.),
− sodelovanje različnih vrst knjižnic (npr. pri izmenjavi kadrov, iz-
boljšavah),
149
Slovenske knjižnice in založniki so se relativno malo ukvarjali z vpra-
šanjem razvoja bralne pismenosti in bralne kulture. Breznik, Novljan, Jug
in Milohnić (2005) so ocenili, da je delo splošnih knjižnic ostalo na ravni
sprostitve in splošnega (priročniškega) izobraževanja. Knjižnice so bile si-
cer aktiven dejavnik bralne kulture, a so vzdrževale pismenost na prenizki
ravni, nabavna politika je kazala na pasiven odnos do okolja, knjižnice se
uporabniku niso posvečale dovolj in ga niso spodbujale k odkrivanju no-
vih interesnih področij ter k razvijanju bralčevih lastnih zmožnosti. Ugo-
tovitev o pasivnem odnosu ponovijo tudi Novljan, Kodrič-Dačić in Karun
(2006). Raziskava Knjiga in bralci V. (Kovač idr., 2015) pa glede porabe kn-
jige opozori na nespremenjeno stanje v Sloveniji v zadnjih 40-ih letih, kl-
jub bogatejši ponudbi ter večjih vložkih in večjemu trudu tako knjižnic kot
založnikov in knjigotržcev.
Smernice za razvoj dejavnosti splošnih knjižnic Mednarodnega knji-
žničarskega združenja IFLA (Koontz in Gubbin, 2010: 21) izpostavljajo pot-
rebo po zakonski ureditvi statusa splošnih knjižnic in stabilnem financira-
nju, kar seveda lahko smiselno prenesemo tudi na šolske knjižnice. Ključni
pogoji uspešnega delovanja knjižnic na tem področju so (Bibliothek 2007:
92–97):
− zakonska podlaga na nacionalni ravni, ki se odziva na spremem-
be in spodbuja proaktivnost ter nenehni razvoj oz. prenovo knji-
žničarstva skozi pripravo strateških dokumentov ipd.,
− državna spodbuda zagotavljanju dejavnosti in optimizaciji kako-
vosti: vladne agencije za pripravo razvojnih strategij za knjižnično
in izobraževalno politiko, svetovanje oblastem glede teh politik,
upravljanje in razdeljevanje razvojnih sredstev, podpora projek-
tom,
− prepoznavanje političnih koristi delovanja knjižnic s strani oblas-
ti (kaže se tako, da so knjižnice vključene v informacijske in izo-
braževalne strategije države),
− razumevanje pomena knjižnic kot dela informacijske strategije
države oz. kot nujni segment usmeritve v družbo znanja,
− sožitje centralne regulacije in podpore ter lokalne iniciative (pre-
nos in vključevanje državne strategije v lokalno okolje, sodelova-
nje vodstev knjižnic na nacionalni ravni ipd.),
− sodelovanje različnih vrst knjižnic (npr. pri izmenjavi kadrov, iz-
boljšavah),
149
