Page 150 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 150
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
− usmerjenost na uporabnike (povezanost knjižnice z okoljem, ugo-
tavljanje zadovoljstva uporabnikov, dostopnost knjižnic),
− rast uporabe knjižnic, ki veča vrednost knjižnic,
− izobraženo strokovno osebje (rezultat kvalitetnega knjižničarske-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja), pomen ustrezne-
ga upravljanja s kadri,
− sprejeta merila za kvalitetne knjižnične storitve,
− IKT je sestavni del razvoja knjižnic v smislu spremljanja in uvaja-
nja novih tehnologij,
− dobra finančna podpora in učinkovita poraba sredstev.
Metodologija
Prva dva sklopa v zastavljeni raziskavi sta primerjalni študiji, kjer je bilo
z metodo deskripcije opisano stanje v izobraževalnih in knjižničnih siste-
mih izbranih držav, pri čemer smo raziskovalci pazili, da smo podatke čr-
pali iz uradnih spletnih strani ministrstev za izobraževanje, ministrstev za
kulturo in drugih javno dostopnih zanesljivih virov podatkov (npr. podat-
ki za članice OECD) ter strokovnih objav. Sledila je metoda analize in sin-
teze, pri čemer smo poudarili skupne značilnosti in predstavili razlike iz-
obraževalnih ter knjižničnih sistemov. Tretji in četrti sklop se navezujeta
zgolj na Slovenijo; metodološke vidike je možno opisati le za tretjega, ki je
delno empirični.
V prvem sklopu je poudarek na izobraževalnem področju, pri čemer
smo:
1. opravili primerjalni pregled rezultatov mednarodnih raziskav
PISA v izbranih državah in Sloveniji z dodanimi končnimi ugo-
tovitvami;
2. primerjali izobraževalne sisteme v izbranih državah, in sicer v
predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, ko je opismenjevanje
najintenzivnejše.
Drugi sklop projekta prinaša primerjalno analizo knjižničnih siste-
mov izbranih držav ter Slovenije s poudarkom na šolskih in splošnih knji-
žnicah. Namen tega sklopa je bil identificirati dejavnike, ki prispevajo k
boljšemu delu knjižnic, posledično pa k dvigu bralne pismenosti in bral-
ne kulture.
150
− usmerjenost na uporabnike (povezanost knjižnice z okoljem, ugo-
tavljanje zadovoljstva uporabnikov, dostopnost knjižnic),
− rast uporabe knjižnic, ki veča vrednost knjižnic,
− izobraženo strokovno osebje (rezultat kvalitetnega knjižničarske-
ga strokovnega izobraževanja in usposabljanja), pomen ustrezne-
ga upravljanja s kadri,
− sprejeta merila za kvalitetne knjižnične storitve,
− IKT je sestavni del razvoja knjižnic v smislu spremljanja in uvaja-
nja novih tehnologij,
− dobra finančna podpora in učinkovita poraba sredstev.
Metodologija
Prva dva sklopa v zastavljeni raziskavi sta primerjalni študiji, kjer je bilo
z metodo deskripcije opisano stanje v izobraževalnih in knjižničnih siste-
mih izbranih držav, pri čemer smo raziskovalci pazili, da smo podatke čr-
pali iz uradnih spletnih strani ministrstev za izobraževanje, ministrstev za
kulturo in drugih javno dostopnih zanesljivih virov podatkov (npr. podat-
ki za članice OECD) ter strokovnih objav. Sledila je metoda analize in sin-
teze, pri čemer smo poudarili skupne značilnosti in predstavili razlike iz-
obraževalnih ter knjižničnih sistemov. Tretji in četrti sklop se navezujeta
zgolj na Slovenijo; metodološke vidike je možno opisati le za tretjega, ki je
delno empirični.
V prvem sklopu je poudarek na izobraževalnem področju, pri čemer
smo:
1. opravili primerjalni pregled rezultatov mednarodnih raziskav
PISA v izbranih državah in Sloveniji z dodanimi končnimi ugo-
tovitvami;
2. primerjali izobraževalne sisteme v izbranih državah, in sicer v
predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, ko je opismenjevanje
najintenzivnejše.
Drugi sklop projekta prinaša primerjalno analizo knjižničnih siste-
mov izbranih držav ter Slovenije s poudarkom na šolskih in splošnih knji-
žnicah. Namen tega sklopa je bil identificirati dejavnike, ki prispevajo k
boljšemu delu knjižnic, posledično pa k dvigu bralne pismenosti in bral-
ne kulture.
150
