Page 148 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 148
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
nosti ter bralne kulture v lokalnem okolju. Novljanova (2005: 87) navaja, da
so splošne knjižnice kot javni zavodi dolžne razvijati in spodbujati bralno
kulturo. Tudi Jager (2008: 170) in Rugelj (2008: 127) menita, da splošne knji-
žnice, sodobne, dobro obiskane kulturne ustanove, pomembno vplivajo na
oblikovanje kulturnega življenja lokalne skupnosti, zato morajo utrjevati in
razvijati bralno kulturo, predvsem tako, da zagotovijo ustrezen delež zah-
tevnejše literature ter hkrati nudijo različne dejavnosti.
Dinamične in kakovostne šolske knjižnice so nepogrešljive v razvo-
ju bralnih kompetenc. Študije uporabe informacij za učenje potrjujejo po-
zitivne povezave med učnimi dosežki in kakovostno šolsko knjižnico
(Kuhlthau, Maniotes in Caspari, 2007; Todd, 2006; Todd in Gordon, 2010;
Novljan, 1996; 2010). Primerno opremljena in založena šolska knjižnica z
ustrezno usposobljenim šolskim knjižničarjem lahko s svojim programom
prispeva k želenim učnim ciljem in boljšim učnim dosežkom (Znanjem do
znanja, 2005; Todd, 2012). Tudi pri nas je Novljanova (1996) potrdila po-
men ustrezne usposobljenosti šolskega knjižničarja, saj so bili učni dosež-
ki učencev (tretješolcev) boljši v šolah, kjer je v knjižnici deloval ustrezno
usposobljen šolski knjižničar, kot v šolah, kjer delavec v knjižnici ni imel
ustreznih strokovnih znanj. Študija je na reprezentativnem vzorcu preiz-
kusila povezanost šolske knjižnice in njenih dejavnikov (organizirana do-
stopnost knjig, število knjig v temeljni zalogi šolske knjižnice, prirast knjig
v šolski knjižnici, knjižničarski delavec v šolski knjižnici, izposoja knjig na
dom, knjižnična vzgoja, spodbujanje učencev za obisk knjižnice in skupin-
ski obisk razreda v šolski knjižnici v različnih okoljih) z razvojem bralne
pismenosti in pri tem uporabila v Centru za IEA raziskave na Pedagoškem
inštitutu v Ljubljani dosegljive podatke mednarodne raziskave o bralni pi-
smenosti (RL, 1991). Upoštevani so bili tudi dejavniki kot so »otrokov dom,
vpliv katerega je še zlasti pri 9-letnikih še zelo pomemben, (izobrazba star-
šev, socialno-ekonomski status družine, odnos staršev do izobrazbe, branje
otrokom, pomoč pri branju in drugo), šola (čas poučevanja branja, primer-
nost bralnih tekstov – branje različnih zvrsti, načini in metode poučevanja
– predvsem tiste, ki upoštevajo otrokovo aktivnost, predznanje in intere-
se, različnost otrok in razvijanje mišljenja, učenje branja pri vseh predme-
tih, oblike pomoči slabšim učencem, velikost šole in razredov, opremljenost
šole, povezava šole z okoljem in drugo), okolje (pričakovanja okolja, vred-
notenje izobrazbe – še posebej znanja branja in jezika, prisotnost kulturnih
in izobraževalnih ustanov in drugo)« (Novljan, 1996: 141).
148
nosti ter bralne kulture v lokalnem okolju. Novljanova (2005: 87) navaja, da
so splošne knjižnice kot javni zavodi dolžne razvijati in spodbujati bralno
kulturo. Tudi Jager (2008: 170) in Rugelj (2008: 127) menita, da splošne knji-
žnice, sodobne, dobro obiskane kulturne ustanove, pomembno vplivajo na
oblikovanje kulturnega življenja lokalne skupnosti, zato morajo utrjevati in
razvijati bralno kulturo, predvsem tako, da zagotovijo ustrezen delež zah-
tevnejše literature ter hkrati nudijo različne dejavnosti.
Dinamične in kakovostne šolske knjižnice so nepogrešljive v razvo-
ju bralnih kompetenc. Študije uporabe informacij za učenje potrjujejo po-
zitivne povezave med učnimi dosežki in kakovostno šolsko knjižnico
(Kuhlthau, Maniotes in Caspari, 2007; Todd, 2006; Todd in Gordon, 2010;
Novljan, 1996; 2010). Primerno opremljena in založena šolska knjižnica z
ustrezno usposobljenim šolskim knjižničarjem lahko s svojim programom
prispeva k želenim učnim ciljem in boljšim učnim dosežkom (Znanjem do
znanja, 2005; Todd, 2012). Tudi pri nas je Novljanova (1996) potrdila po-
men ustrezne usposobljenosti šolskega knjižničarja, saj so bili učni dosež-
ki učencev (tretješolcev) boljši v šolah, kjer je v knjižnici deloval ustrezno
usposobljen šolski knjižničar, kot v šolah, kjer delavec v knjižnici ni imel
ustreznih strokovnih znanj. Študija je na reprezentativnem vzorcu preiz-
kusila povezanost šolske knjižnice in njenih dejavnikov (organizirana do-
stopnost knjig, število knjig v temeljni zalogi šolske knjižnice, prirast knjig
v šolski knjižnici, knjižničarski delavec v šolski knjižnici, izposoja knjig na
dom, knjižnična vzgoja, spodbujanje učencev za obisk knjižnice in skupin-
ski obisk razreda v šolski knjižnici v različnih okoljih) z razvojem bralne
pismenosti in pri tem uporabila v Centru za IEA raziskave na Pedagoškem
inštitutu v Ljubljani dosegljive podatke mednarodne raziskave o bralni pi-
smenosti (RL, 1991). Upoštevani so bili tudi dejavniki kot so »otrokov dom,
vpliv katerega je še zlasti pri 9-letnikih še zelo pomemben, (izobrazba star-
šev, socialno-ekonomski status družine, odnos staršev do izobrazbe, branje
otrokom, pomoč pri branju in drugo), šola (čas poučevanja branja, primer-
nost bralnih tekstov – branje različnih zvrsti, načini in metode poučevanja
– predvsem tiste, ki upoštevajo otrokovo aktivnost, predznanje in intere-
se, različnost otrok in razvijanje mišljenja, učenje branja pri vseh predme-
tih, oblike pomoči slabšim učencem, velikost šole in razredov, opremljenost
šole, povezava šole z okoljem in drugo), okolje (pričakovanja okolja, vred-
notenje izobrazbe – še posebej znanja branja in jezika, prisotnost kulturnih
in izobraževalnih ustanov in drugo)« (Novljan, 1996: 141).
148
