Page 146 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 146
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011) vsebuje načela, cilje
in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadalje-
vanju pa po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ). Štiri splošna načela vzgoje in
izobraževanja pomenijo sodoben pristop k uveljavljanju znanja: človekove
pravice in dolžnosti, povezane z izobraževanjem; avtonomija (posameznik
se razvija v razmišljujočega človeka); pravičnost (ta mora biti zelo poveza-
na z enakostjo, kar pa seveda ni isto) ter kakovost, ki naj bo na voljo vsem.
Med cilji so v ospredju kakovostno izobraževanje, primerno usposobljeni
pedagoški delavci, ustrezni pogoji za delo in financiranje, predvsem pa za-
gotavljanje optimalnega razvoja posameznika in razvijanje njegovega pozi-
tivnega odnosa do vseživljenjskega učenja, kajti v družbi znanja je potreb-
no skrbeti za trajnostni razvoj vsakega posameznika. Posebej pomembna je
uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi
in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (Bela knjiga, 2011: 33–35).
Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2020 (2013) se
zlasti v dveh poglavjih vsaj posredno dotika tudi pismenosti. V drugem
razdelku, ki je namenjen izobraževanju mladih, je v fokusu učinkovitost
slovenskega šolskega sistema. V sedmem poglavju, naslovljenem Kultura,
ustvarjanje, dediščina in mediji je poudarek na razvijanju sporazumeval-
nih zmožnostih mladih ter na njihovem razumevanju ključnih kompetenc
na tem področju. Te so: »kulturna zavest in izražanje, digitalna pismenost,
sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih – so
tesno povezane prav s kulturo in ustvarjalnostjo, kar posredno velja tudi za
socialne in državljanske kompetence ter samoiniciativnost in podjetnost«
(Resolucija, 2013).
ELINET (European Literacy Policy Network) uporablja večslojno defi-
nicijo pismenosti, ki določa tri stopnje (2016): izhodiščno pismenost, funk-
cionalno pismenost in večkratno pismenost.
Na spletni strani Bralnega društva Slovenije, ki je član ELINET, je ob-
javljena Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki se za-
vzema za izboljšanje pismenosti za vse evropske državljane, tudi odrasle,
saj zadnji podatki o pismenosti odraslih, povzemamo jih iz Raziskave spret-
nosti odraslih PIAAC v Sloveniji 2016, kažejo zaskrbljujoče stanje na podro-
čju pismenosti pri odraslih prebivalcih Slovenije: sodelujoči so dosegli nižje
rezultate, kakor je povprečje OECD, približno eden od štirih odraslih ima
nižje besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja proble-
mov (povprečje 1/5). Menim, da je skrajni čas spremeniti odnos do pisme-
nosti, ker je bralna pismenost osnova za delovanje človeka (in družbe).
146
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (2011) vsebuje načela, cilje
in strateške usmeritve vzgoje in izobraževanja, najprej splošna, v nadalje-
vanju pa po stopnjah šolanja (vrtec, OŠ, SŠ). Štiri splošna načela vzgoje in
izobraževanja pomenijo sodoben pristop k uveljavljanju znanja: človekove
pravice in dolžnosti, povezane z izobraževanjem; avtonomija (posameznik
se razvija v razmišljujočega človeka); pravičnost (ta mora biti zelo poveza-
na z enakostjo, kar pa seveda ni isto) ter kakovost, ki naj bo na voljo vsem.
Med cilji so v ospredju kakovostno izobraževanje, primerno usposobljeni
pedagoški delavci, ustrezni pogoji za delo in financiranje, predvsem pa za-
gotavljanje optimalnega razvoja posameznika in razvijanje njegovega pozi-
tivnega odnosa do vseživljenjskega učenja, kajti v družbi znanja je potreb-
no skrbeti za trajnostni razvoj vsakega posameznika. Posebej pomembna je
uzaveščenost o rabi jezikov v vzgoji in izobraževanju: slovenščina kot prvi
in drugi jezik, materinščina in tuji jeziki (Bela knjiga, 2011: 33–35).
Resolucija o Nacionalnem programu za mladino 2013–2020 (2013) se
zlasti v dveh poglavjih vsaj posredno dotika tudi pismenosti. V drugem
razdelku, ki je namenjen izobraževanju mladih, je v fokusu učinkovitost
slovenskega šolskega sistema. V sedmem poglavju, naslovljenem Kultura,
ustvarjanje, dediščina in mediji je poudarek na razvijanju sporazumeval-
nih zmožnostih mladih ter na njihovem razumevanju ključnih kompetenc
na tem področju. Te so: »kulturna zavest in izražanje, digitalna pismenost,
sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih – so
tesno povezane prav s kulturo in ustvarjalnostjo, kar posredno velja tudi za
socialne in državljanske kompetence ter samoiniciativnost in podjetnost«
(Resolucija, 2013).
ELINET (European Literacy Policy Network) uporablja večslojno defi-
nicijo pismenosti, ki določa tri stopnje (2016): izhodiščno pismenost, funk-
cionalno pismenost in večkratno pismenost.
Na spletni strani Bralnega društva Slovenije, ki je član ELINET, je ob-
javljena Deklaracija o pravici evropskih državljanov do pismenosti, ki se za-
vzema za izboljšanje pismenosti za vse evropske državljane, tudi odrasle,
saj zadnji podatki o pismenosti odraslih, povzemamo jih iz Raziskave spret-
nosti odraslih PIAAC v Sloveniji 2016, kažejo zaskrbljujoče stanje na podro-
čju pismenosti pri odraslih prebivalcih Slovenije: sodelujoči so dosegli nižje
rezultate, kakor je povprečje OECD, približno eden od štirih odraslih ima
nižje besedilne in matematične spretnosti ter spretnosti reševanja proble-
mov (povprečje 1/5). Menim, da je skrajni čas spremeniti odnos do pisme-
nosti, ker je bralna pismenost osnova za delovanje človeka (in družbe).
146
