Page 145 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 145
metodologija in nekateri vsebinski poudarki crp
3) »zmožnost razumeti in uporabiti pisne oblike jezika, ki jih zahteva druž-
ba oziroma so pomembne za posameznika. Mladi bralci iz različnih besedil
prepoznajo njihov pomen. Berejo za učenje, sodelovanje v skupnostih bral-
cev v šoli, vsakdanjem življenju ter za razvedrilo.« PISA definira bralno pi-
smenost za petnajstletnike, ne glede na število let šolanja, kot (prav tam: 18,
citat po OECD 2009: 14) »razumevanje, uporab/o/ in premislek o pisnih be-
sedilih, kar bralcu omogoča uresničitev postavljenih ciljev, razvoj lastnega
znanja in zmožnosti ter (so)delovanje v družbi«.
Posebej velja izpostaviti Resolucijo o Nacionalnem programu za jezi-
kovno politiko 2014–2018, ki slovenščino opredeljuje kot uradni jezik ter za
večino tudi materni jezik. Obvladovanje prvega (maternega) jezika in s tem
pismenosti je opredeljena v Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti (2006:
7–8):
»Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da
uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejema-
nje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v dru-
žini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Pridobljeno znanje in
spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogočajo us-
pešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v
poklicnem in družbenem življenju.«
Definicije pismenosti so zelo raznolike, vsekakor pa velja opozoriti, da
so v tem nacionalnem strateškem dokumentu, ki določa prioritete in cilje
vzgojno-izobraževalne politike na področju pismenosti, poleg zmožnosti
branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti,
poudarjeni tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pisme-
nosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so
pomembne za uspešno delovanje v družbi. V različnih raziskavah o bralni
pismenosti se uporabljajo različne lestvice za določanje pismenosti (oz. ni-
voji, ki jih dosežejo testirani ljudje) in tudi različne definicije pismenosti.
Poleg sistemskih dejavnikov je splošna bralna kultura pomemben de-
javnik bralne pismenosti povsod po svetu. Rezultati raziskav v različnih dr-
žavah o bralnih navadah, sprejemanju branja kot vrednote, razumevanju, da
je branje bistveno širša dejavnost kot zgolj branje leposlovja, kar je poudarje-
no tudi v osnutku Nacionalne strategije za razvoj pismenosti (2006: 7–8), ka-
žejo na to, da velja opozoriti predvsem na osveščanje javnosti o vlogi jezika
za človekovo delovanje ter razvijanju bralne kulture ter motivacije za branje
in pisanje, obe dejavnosti pa sta pogoj za pridobivanje novih znanj.
145
3) »zmožnost razumeti in uporabiti pisne oblike jezika, ki jih zahteva druž-
ba oziroma so pomembne za posameznika. Mladi bralci iz različnih besedil
prepoznajo njihov pomen. Berejo za učenje, sodelovanje v skupnostih bral-
cev v šoli, vsakdanjem življenju ter za razvedrilo.« PISA definira bralno pi-
smenost za petnajstletnike, ne glede na število let šolanja, kot (prav tam: 18,
citat po OECD 2009: 14) »razumevanje, uporab/o/ in premislek o pisnih be-
sedilih, kar bralcu omogoča uresničitev postavljenih ciljev, razvoj lastnega
znanja in zmožnosti ter (so)delovanje v družbi«.
Posebej velja izpostaviti Resolucijo o Nacionalnem programu za jezi-
kovno politiko 2014–2018, ki slovenščino opredeljuje kot uradni jezik ter za
večino tudi materni jezik. Obvladovanje prvega (maternega) jezika in s tem
pismenosti je opredeljena v Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti (2006:
7–8):
»Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da
uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejema-
nje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v dru-
žini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Pridobljeno znanje in
spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogočajo us-
pešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v
poklicnem in družbenem življenju.«
Definicije pismenosti so zelo raznolike, vsekakor pa velja opozoriti, da
so v tem nacionalnem strateškem dokumentu, ki določa prioritete in cilje
vzgojno-izobraževalne politike na področju pismenosti, poleg zmožnosti
branja, pisanja in računanja, ki veljajo za temeljne zmožnosti pismenosti,
poudarjeni tudi pomen drugih zmožnosti (npr. poslušanje) in novih pisme-
nosti, kot so informacijska, digitalna, medijska pismenost in druge, ki so
pomembne za uspešno delovanje v družbi. V različnih raziskavah o bralni
pismenosti se uporabljajo različne lestvice za določanje pismenosti (oz. ni-
voji, ki jih dosežejo testirani ljudje) in tudi različne definicije pismenosti.
Poleg sistemskih dejavnikov je splošna bralna kultura pomemben de-
javnik bralne pismenosti povsod po svetu. Rezultati raziskav v različnih dr-
žavah o bralnih navadah, sprejemanju branja kot vrednote, razumevanju, da
je branje bistveno širša dejavnost kot zgolj branje leposlovja, kar je poudarje-
no tudi v osnutku Nacionalne strategije za razvoj pismenosti (2006: 7–8), ka-
žejo na to, da velja opozoriti predvsem na osveščanje javnosti o vlogi jezika
za človekovo delovanje ter razvijanju bralne kulture ter motivacije za branje
in pisanje, obe dejavnosti pa sta pogoj za pridobivanje novih znanj.
145
