Page 144 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 144
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
– oblikovanje predloga metodologije za ugotavljanje vpliva knji-
žnične dejavnosti na bralno pismenost in bralno kulturo v Slove-
niji;
– oblikovanje priporočil za dvig bralne pismenosti v Sloveniji.
Poudariti velja, da smo se v projektu vseskozi srečevali s prepletenostjo
izobraževalnega in knjižničnega področja ter s širšim družbenim konteks-
tom bralne pismenosti in bralne kulture, ki je s pismenostjo tesno pove-
zana. Pismenost, ki se v veliki meri razvija skozi izobraževanje (seveda pa
tudi v toku vseživljenjskega učenja, v družini in vsakdanjem življenju), je
predpogoj za vse oblike učenja, knjižnice, zlasti šolske in splošne, pa so ne-
ločljivi del infrastrukture za bralno pismenost in bralno kulturo. Potreb-
no je tudi povedati, da je bil projekt zaključen pred objavo zadnjih rezulta-
tov raziskave PISA 2015, ki so, kar se Slovenije tiče, korenito drugačni kot
doslej.
Zakoni, pravilniki in priporočila, na podlagi katerih so bila
pripravljena raziskovalna izhodišča
Temeljno izhodišče bralne pismenosti je njena vloga, saj je pismenost pred-
pogoj za vse oblike učenja ter za delovanje posameznika v družbi. Pri pre-
učevanju dejavnikov bralne pismenosti smo upoštevali različne definicije
pismenosti, zakonske podlage in priporočila. Dokument Priporočila evrop-
skega sveta in parlamenta o osmih ključnih kompetencah za vseživljenjsko
učenje (Uradni list EU 2006: L 394/13), natančneje so smernice podane v
prilogi A navedenega dokumenta, na prvem mestu navaja kompetenco spo-
razumevanja v maternem jeziku, pri čemer je poudarjeno: »Sporazume-
vanje v maternem jeziku je sposobnost izražanja in razumevanja pojmov,
misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in ustni obliki (poslušanje, govor,
branje in pisanje) ter na ustrezen in ustvarjalen način jezikovno medseboj-
no delovanje v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah – izobraževanje
in usposabljanje, delo, dom in prosti čas« (Uradni list EU, 2006: 14). Osma
kompetenca, ki se navezuje na kulturno zavest in izražanje, vsebuje tudi ra-
zumevanje in sprejemanje literature.
V publikaciji EURYDICE z naslovom Poučevanje branja v Evropi: oko-
liščine, politike in prakse (2011) sta predstavljeni dve definiciji bralne pisme-
nosti, ki ju uporabljata raziskavi PIRLS in PISA. PIRLS definira bralno pi-
smenost za četrtošolce – raziskava se opravlja glede na število let šolanja, ne
po starosti otrok – kot (EURYDICE, 2011: 18, citat po Mullis in sod. 2006:
144
– oblikovanje predloga metodologije za ugotavljanje vpliva knji-
žnične dejavnosti na bralno pismenost in bralno kulturo v Slove-
niji;
– oblikovanje priporočil za dvig bralne pismenosti v Sloveniji.
Poudariti velja, da smo se v projektu vseskozi srečevali s prepletenostjo
izobraževalnega in knjižničnega področja ter s širšim družbenim konteks-
tom bralne pismenosti in bralne kulture, ki je s pismenostjo tesno pove-
zana. Pismenost, ki se v veliki meri razvija skozi izobraževanje (seveda pa
tudi v toku vseživljenjskega učenja, v družini in vsakdanjem življenju), je
predpogoj za vse oblike učenja, knjižnice, zlasti šolske in splošne, pa so ne-
ločljivi del infrastrukture za bralno pismenost in bralno kulturo. Potreb-
no je tudi povedati, da je bil projekt zaključen pred objavo zadnjih rezulta-
tov raziskave PISA 2015, ki so, kar se Slovenije tiče, korenito drugačni kot
doslej.
Zakoni, pravilniki in priporočila, na podlagi katerih so bila
pripravljena raziskovalna izhodišča
Temeljno izhodišče bralne pismenosti je njena vloga, saj je pismenost pred-
pogoj za vse oblike učenja ter za delovanje posameznika v družbi. Pri pre-
učevanju dejavnikov bralne pismenosti smo upoštevali različne definicije
pismenosti, zakonske podlage in priporočila. Dokument Priporočila evrop-
skega sveta in parlamenta o osmih ključnih kompetencah za vseživljenjsko
učenje (Uradni list EU 2006: L 394/13), natančneje so smernice podane v
prilogi A navedenega dokumenta, na prvem mestu navaja kompetenco spo-
razumevanja v maternem jeziku, pri čemer je poudarjeno: »Sporazume-
vanje v maternem jeziku je sposobnost izražanja in razumevanja pojmov,
misli, čustev, dejstev in mnenj v pisni in ustni obliki (poslušanje, govor,
branje in pisanje) ter na ustrezen in ustvarjalen način jezikovno medseboj-
no delovanje v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah – izobraževanje
in usposabljanje, delo, dom in prosti čas« (Uradni list EU, 2006: 14). Osma
kompetenca, ki se navezuje na kulturno zavest in izražanje, vsebuje tudi ra-
zumevanje in sprejemanje literature.
V publikaciji EURYDICE z naslovom Poučevanje branja v Evropi: oko-
liščine, politike in prakse (2011) sta predstavljeni dve definiciji bralne pisme-
nosti, ki ju uporabljata raziskavi PIRLS in PISA. PIRLS definira bralno pi-
smenost za četrtošolce – raziskava se opravlja glede na število let šolanja, ne
po starosti otrok – kot (EURYDICE, 2011: 18, citat po Mullis in sod. 2006:
144
