Page 128 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes 31
P. 128
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju danes
2. v aktivni fazi se uresničujejo predhodno zamišljene strategije in
koraki (procesi, vezani na izvrševanje naloge), poleg tega se iz-
vaja spremljanje (ali se napreduje proti cilju, ali člani potrebuje-
jo pomoč, ali ima tim dovolj virov in ustrezne pogoje za delova-
nje), prilagajanje (na nove situacije in pomoč med člani), učenje
od drugih članov tima; zelo pomembni so tudi medosebni proce-
si (ki so sicer navedeni v aktivni fazi, vendar so pomembni v vseh
fazah razvoja tima) – nanašajo se na močan občutek medoseb-
ne povezanosti, usklajevanje raznolikosti in reševanje konfliktov,
zmožnost uravnavanja čustev ipd.;
3. v zaključni fazi tim preneha delovati (zaključi svoje delovanje,
razpade, se ukine); razlogi za to so lahko načrtovani ali nenačrto-
vani; ta faza v empiričnih raziskavah skoraj ni raziskana.
Poleg procesov v timih pa govorimo tudi o t. i. pojavnih stanjih (ang.
emergent states) v timu, ki po eni strani vplivajo na procese, po drugi strani
pa so njihova posledica (Kimoski in Mohammed, 1994). Pojavna stanja so
opredeljena kot produkt interakcije med člani tima kot tudi članov tima z
nalogo; nanašajo se na lastnosti, kot so stališča, vrednote, kognicije in mo-
tivacija članov (Kozlowski in Ilgen, 2006; Mark idr., 2001). Ločimo kogni-
tivna pojavna stanja, kamor sodi klima v timu – ta je bila v raziskavah pre-
poznana kot najvplivnejša na učinkovitost tima (Kozlowski in Ilgen, 2006)
–, poleg tega pa še medosebna/motivacijska/čustvena pojavna stanja (npr.
kohezivnost tima – timskost, raven medosebnih konfliktov) in vedenjska
pojavna stanja (npr. regulacija tima) (prav tam).
Če povzamemo, lahko na podlagi pregleda znanstvene literature zak-
ljučimo oz. priporočimo, da naj multiprofesionalni timi ne hitijo, temveč
naj v začetnih fazah pozornost namenijo usklajevanju razumevanja svoje-
ga poslanstva in identifikaciji glavnih ciljev, razvijanju zaupanja med člani,
načrtovanju, oblikovanju vedenjskih norm in medosebnih vzorcev. V ak-
tivni fazi se je pomembno v enaki meri posvečati medosebnim procesom
kot procesom, vezanim na izpolnjevanje naloge (spremljanje tima, prilaga-
janje tima, učenje tima). V zvezi s pojavnimi stanji pa literatura poudarja
zlasti pomene vzpostavitve pozitivne klime v timu, poleg tega pa še razvija-
nja občutka timskosti, nizke ravni konfliktov in regulacije tima.
Cilji in odgovornost
Na mikro ravni je proces spremljanja in vrednotenja že vgrajen v samo de-
lovanje tima. Poleg tega pa se lahko na makro ravni za multiprofesionalne
128
2. v aktivni fazi se uresničujejo predhodno zamišljene strategije in
koraki (procesi, vezani na izvrševanje naloge), poleg tega se iz-
vaja spremljanje (ali se napreduje proti cilju, ali člani potrebuje-
jo pomoč, ali ima tim dovolj virov in ustrezne pogoje za delova-
nje), prilagajanje (na nove situacije in pomoč med člani), učenje
od drugih članov tima; zelo pomembni so tudi medosebni proce-
si (ki so sicer navedeni v aktivni fazi, vendar so pomembni v vseh
fazah razvoja tima) – nanašajo se na močan občutek medoseb-
ne povezanosti, usklajevanje raznolikosti in reševanje konfliktov,
zmožnost uravnavanja čustev ipd.;
3. v zaključni fazi tim preneha delovati (zaključi svoje delovanje,
razpade, se ukine); razlogi za to so lahko načrtovani ali nenačrto-
vani; ta faza v empiričnih raziskavah skoraj ni raziskana.
Poleg procesov v timih pa govorimo tudi o t. i. pojavnih stanjih (ang.
emergent states) v timu, ki po eni strani vplivajo na procese, po drugi strani
pa so njihova posledica (Kimoski in Mohammed, 1994). Pojavna stanja so
opredeljena kot produkt interakcije med člani tima kot tudi članov tima z
nalogo; nanašajo se na lastnosti, kot so stališča, vrednote, kognicije in mo-
tivacija članov (Kozlowski in Ilgen, 2006; Mark idr., 2001). Ločimo kogni-
tivna pojavna stanja, kamor sodi klima v timu – ta je bila v raziskavah pre-
poznana kot najvplivnejša na učinkovitost tima (Kozlowski in Ilgen, 2006)
–, poleg tega pa še medosebna/motivacijska/čustvena pojavna stanja (npr.
kohezivnost tima – timskost, raven medosebnih konfliktov) in vedenjska
pojavna stanja (npr. regulacija tima) (prav tam).
Če povzamemo, lahko na podlagi pregleda znanstvene literature zak-
ljučimo oz. priporočimo, da naj multiprofesionalni timi ne hitijo, temveč
naj v začetnih fazah pozornost namenijo usklajevanju razumevanja svoje-
ga poslanstva in identifikaciji glavnih ciljev, razvijanju zaupanja med člani,
načrtovanju, oblikovanju vedenjskih norm in medosebnih vzorcev. V ak-
tivni fazi se je pomembno v enaki meri posvečati medosebnim procesom
kot procesom, vezanim na izpolnjevanje naloge (spremljanje tima, prilaga-
janje tima, učenje tima). V zvezi s pojavnimi stanji pa literatura poudarja
zlasti pomene vzpostavitve pozitivne klime v timu, poleg tega pa še razvija-
nja občutka timskosti, nizke ravni konfliktov in regulacije tima.
Cilji in odgovornost
Na mikro ravni je proces spremljanja in vrednotenja že vgrajen v samo de-
lovanje tima. Poleg tega pa se lahko na makro ravni za multiprofesionalne
128
