Page 49 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 49
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
če gene za boljšo zmožnost samouravnavanja, po drugi strani pa tudi oko-
lje, ki spodbuja razvoj te zmožnosti (npr. skozi procese, ki so opisani v tem
odstavku pod točkama (3) in (4)).
V pričujoči raziskavi smo preverjali le učinek starševstva na samou-
ravnavanje, čeprav gre zelo verjetno za vzajemen odnos – da ima torej tudi
otrokovo samouravnavanje učinek na starševstvo (Valiente in Eisenberg
2008). V nekaterih raziskavah so vzajemni učinek podprli (npr. Eisenberg
et al. 1999), v drugih pa ne (npr. Eisenberg, Zhou et al. 2005). Nekateri razi-
skovalci so našli pomemben enosmerni učinek samouravnavanja na starše-
vstvo (npr. Brody in Ge 2001; Eisenberg, Vidmar et al. 2010). V nadaljevanju
predstavljamo predvsem izsledke raziskav, ki so poročale o učinku starše-
vstva na samouravnavanje in vključevale podobne značilnosti starševstva,
kot smo jih ugotavljali v pričujoči raziskavi.
Značilnosti starševstva (odzivnost v smislu podpore, sprejemanja, ob-
čutljivosti), ko so bili otroci stari 22 mesecev, so pomembno vzdolžno (10
mesecev kasneje) napovedovale višje ravni prizadevnega nadzora pri otro-
cih (ob nadzoru stabilnosti obeh konstruktov; Kochanska et al. 2000). Na-
dalje je visoka raven materine topline ter nizka raven fizičnega kaznovanja
v zgodnjem otroštvu pomembno vzdolžno napovedovala mamino oceno
otrokove ravni samouravnavanja vedenja, pozornosti in čustev štiri leta
pozneje (ob nadzoru stabilnosti samouravnavanja; Colman, Hardy, Al-
bert, Raffaelli in Crockett 2006). Tudi L. J. Lengua in drugi (2007) so ugo-
tovili, da mamino postavljanje meja in odzivnost/spoštovanje avtonomije
(mere opazovanja) pri 3-letnikih pomembno napovedujejo prizadevni nad-
zor (vedenjske mere) šest mesecev kasneje. Dimenziji topline in negativno-
sti nista bili pomembna napovednika.
Posredniško vlogo samouravnavanja med starševstvom in merami so-
cialnega prilagajanja (torej odnosa 2 in 3 na sliki 3) sta v vzdolžni raziska-
vi ugotavljala Brody in Ge (2001), in sicer ločeno za strogo-konfliktno in
skrbno-odzivno starševstvo. Obe dimenziji starševstva (ocena mladostni-
kov in opazovalcev) sta v pričakovani smeri sočasno napovedovali učite-
ljičino oceno samouravnavanja oziroma samonadzora 13-letnikov, to pa
vzdolžno samooceno psihološke neprilagojenosti (depresivnost, sovra-
žnost, nizko samospoštovanje) 14-letnikov. Tudi Eisenberg, Zhou in dru-
gi (2005) so našli pomemben vzdolžni učinek pozitivnega starševstva (opa-
zovane mere pri 9-letnikih) na prizadevni nadzor (starševske in učiteljičine
ocene ter vedenjske mere) istih mladostnikov dve leti kasneje in učinek le-
-tega na nizko vedenje pozunanjenja (starševske in učiteljičine ocene) is-
49
če gene za boljšo zmožnost samouravnavanja, po drugi strani pa tudi oko-
lje, ki spodbuja razvoj te zmožnosti (npr. skozi procese, ki so opisani v tem
odstavku pod točkama (3) in (4)).
V pričujoči raziskavi smo preverjali le učinek starševstva na samou-
ravnavanje, čeprav gre zelo verjetno za vzajemen odnos – da ima torej tudi
otrokovo samouravnavanje učinek na starševstvo (Valiente in Eisenberg
2008). V nekaterih raziskavah so vzajemni učinek podprli (npr. Eisenberg
et al. 1999), v drugih pa ne (npr. Eisenberg, Zhou et al. 2005). Nekateri razi-
skovalci so našli pomemben enosmerni učinek samouravnavanja na starše-
vstvo (npr. Brody in Ge 2001; Eisenberg, Vidmar et al. 2010). V nadaljevanju
predstavljamo predvsem izsledke raziskav, ki so poročale o učinku starše-
vstva na samouravnavanje in vključevale podobne značilnosti starševstva,
kot smo jih ugotavljali v pričujoči raziskavi.
Značilnosti starševstva (odzivnost v smislu podpore, sprejemanja, ob-
čutljivosti), ko so bili otroci stari 22 mesecev, so pomembno vzdolžno (10
mesecev kasneje) napovedovale višje ravni prizadevnega nadzora pri otro-
cih (ob nadzoru stabilnosti obeh konstruktov; Kochanska et al. 2000). Na-
dalje je visoka raven materine topline ter nizka raven fizičnega kaznovanja
v zgodnjem otroštvu pomembno vzdolžno napovedovala mamino oceno
otrokove ravni samouravnavanja vedenja, pozornosti in čustev štiri leta
pozneje (ob nadzoru stabilnosti samouravnavanja; Colman, Hardy, Al-
bert, Raffaelli in Crockett 2006). Tudi L. J. Lengua in drugi (2007) so ugo-
tovili, da mamino postavljanje meja in odzivnost/spoštovanje avtonomije
(mere opazovanja) pri 3-letnikih pomembno napovedujejo prizadevni nad-
zor (vedenjske mere) šest mesecev kasneje. Dimenziji topline in negativno-
sti nista bili pomembna napovednika.
Posredniško vlogo samouravnavanja med starševstvom in merami so-
cialnega prilagajanja (torej odnosa 2 in 3 na sliki 3) sta v vzdolžni raziska-
vi ugotavljala Brody in Ge (2001), in sicer ločeno za strogo-konfliktno in
skrbno-odzivno starševstvo. Obe dimenziji starševstva (ocena mladostni-
kov in opazovalcev) sta v pričakovani smeri sočasno napovedovali učite-
ljičino oceno samouravnavanja oziroma samonadzora 13-letnikov, to pa
vzdolžno samooceno psihološke neprilagojenosti (depresivnost, sovra-
žnost, nizko samospoštovanje) 14-letnikov. Tudi Eisenberg, Zhou in dru-
gi (2005) so našli pomemben vzdolžni učinek pozitivnega starševstva (opa-
zovane mere pri 9-letnikih) na prizadevni nadzor (starševske in učiteljičine
ocene ter vedenjske mere) istih mladostnikov dve leti kasneje in učinek le-
-tega na nizko vedenje pozunanjenja (starševske in učiteljičine ocene) is-
49
