Page 47 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 47
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
in 3) iz slike 3, poleg tega so v model vključili tudi nekatere druge konstruk-
te (npr. prihodki družine, izobrazba mame), ki naj bi vplivali na psihološko
delovanje mame. Raziskava (Brody et al. 2002), v kateri so od 11. leta v eno-
letnih razmakih tri leta spremljali mladostnike iz enostarševskih družin, je
pokazala, da so psihološke značilnosti mame (mamina samoocena samo-
spoštovanja, optimizma in manj simptomov depresivnosti) vzdolžno na-
povedovale podporno starševstvo (samoocena mame v smislu vpletenosti,
podpore, spremljanja in vplivanja na različna področja otrokovega življe-
nja, pogovorov med mamo in otrokom o razlogih za postavljena pravila in
o perspektivi vseh udeleženih) leto pozneje. Starševstvo je nadalje sočasno
napovedovalo otrokovo samouravnavanje (ocena učiteljice), to pa vzdolžno
učiteljičino oceno otrokove kompetentnosti (socialne in učne) in prilago-
jenosti (nizka raven agresivnosti, delinkventnega in anksioznega vedenja)
leto kasneje (ob nadzoru stabilnosti teh dveh konstruktov). Kim in Brody
(2005) sta na drugem vzorcu 11-letnih mladostnikov v 5-letni raziskavi pre-
verjala podoben model kot Brody in drugi (2002). Rezultati so bili zelo po-
dobni; mamino psihološko delovanje (optimizem in nizka depresivnost)
je napovedovalo podporno starševstva leto kasneje, starševstvo je napove-
dovalo otrokovo samouravnavanje leto kasneje in slednje je napovedova-
lo odsotnost težav pozunanjenja in ponotranjenja leto kasneje (ob nadzo-
ru stabilnosti obeh konstruktov). Podobno so ugotovili tudi Brody in drugi
(1994) v prečni raziskavi 9- do 12-letnikov iz dvostarševskih družin, čeprav
so v njej ugotavljali drugačne značilnosti starševstva, in sicer v smislu ka-
kovosti odnosa med staršema.
Druge skupine raziskovalcev niso preverjale celotne verige odnosov
na sliki 3, zato v nadaljevanju predstavljamo ugotovitve raziskav vezane le
na napovednike starševstva (odnos 1 na sliki 3). Belsky (1984) omenja, da
je področje dejavnikov starševstva razmeroma slabo raziskano; v pričujo-
či raziskavi smo vključili enega od možnih dejavnikov starševstva, in sicer
mamine psihološke značilnosti. V zvezi s psihološkim delovanjem mame
in starševstvom je bilo največ pozornosti namenjene depresivnosti. Raven
mamine depresivnosti se je pri mamah predšolskih otrok sočasno nega-
tivno povezovala s kakovostjo starševstva (spodbujanje otrokovega razvo-
ja, čustvena opora in toplina, urejenost in strukturiranost dnevne ruti-
ne v družini; Jackson, Brooks-Gunn, Huang in Glassman 2000). Podobno
so ugotovili tudi pri mamah mladostnikov za dimenzije vpletenosti/to-
pline, nizke sovražnosti, doslednosti (Conger et al. 1992; Hammen, Shih
in Brennan 2004), sprejemanja in psihološkega nadzora (Hammen et al.
47
in 3) iz slike 3, poleg tega so v model vključili tudi nekatere druge konstruk-
te (npr. prihodki družine, izobrazba mame), ki naj bi vplivali na psihološko
delovanje mame. Raziskava (Brody et al. 2002), v kateri so od 11. leta v eno-
letnih razmakih tri leta spremljali mladostnike iz enostarševskih družin, je
pokazala, da so psihološke značilnosti mame (mamina samoocena samo-
spoštovanja, optimizma in manj simptomov depresivnosti) vzdolžno na-
povedovale podporno starševstvo (samoocena mame v smislu vpletenosti,
podpore, spremljanja in vplivanja na različna področja otrokovega življe-
nja, pogovorov med mamo in otrokom o razlogih za postavljena pravila in
o perspektivi vseh udeleženih) leto pozneje. Starševstvo je nadalje sočasno
napovedovalo otrokovo samouravnavanje (ocena učiteljice), to pa vzdolžno
učiteljičino oceno otrokove kompetentnosti (socialne in učne) in prilago-
jenosti (nizka raven agresivnosti, delinkventnega in anksioznega vedenja)
leto kasneje (ob nadzoru stabilnosti teh dveh konstruktov). Kim in Brody
(2005) sta na drugem vzorcu 11-letnih mladostnikov v 5-letni raziskavi pre-
verjala podoben model kot Brody in drugi (2002). Rezultati so bili zelo po-
dobni; mamino psihološko delovanje (optimizem in nizka depresivnost)
je napovedovalo podporno starševstva leto kasneje, starševstvo je napove-
dovalo otrokovo samouravnavanje leto kasneje in slednje je napovedova-
lo odsotnost težav pozunanjenja in ponotranjenja leto kasneje (ob nadzo-
ru stabilnosti obeh konstruktov). Podobno so ugotovili tudi Brody in drugi
(1994) v prečni raziskavi 9- do 12-letnikov iz dvostarševskih družin, čeprav
so v njej ugotavljali drugačne značilnosti starševstva, in sicer v smislu ka-
kovosti odnosa med staršema.
Druge skupine raziskovalcev niso preverjale celotne verige odnosov
na sliki 3, zato v nadaljevanju predstavljamo ugotovitve raziskav vezane le
na napovednike starševstva (odnos 1 na sliki 3). Belsky (1984) omenja, da
je področje dejavnikov starševstva razmeroma slabo raziskano; v pričujo-
či raziskavi smo vključili enega od možnih dejavnikov starševstva, in sicer
mamine psihološke značilnosti. V zvezi s psihološkim delovanjem mame
in starševstvom je bilo največ pozornosti namenjene depresivnosti. Raven
mamine depresivnosti se je pri mamah predšolskih otrok sočasno nega-
tivno povezovala s kakovostjo starševstva (spodbujanje otrokovega razvo-
ja, čustvena opora in toplina, urejenost in strukturiranost dnevne ruti-
ne v družini; Jackson, Brooks-Gunn, Huang in Glassman 2000). Podobno
so ugotovili tudi pri mamah mladostnikov za dimenzije vpletenosti/to-
pline, nizke sovražnosti, doslednosti (Conger et al. 1992; Hammen, Shih
in Brennan 2004), sprejemanja in psihološkega nadzora (Hammen et al.
47
