Page 45 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 45
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
Slika 3: Konceptualni model posrednega učinka psiholoških značilnosti mame in
starševstva na vedenjske težave.
V nadaljevanju se osredotočamo na model na sliki 2 in predstavljamo
izsledke raziskav, ki so ugotavljale neposredni učinek starševstva na učno
uspešnost; poskušali smo izbrati tiste raziskave, ki so vključevale podobne
značilnosti starševstva kot v pričujoči raziskavi. M. Zupančič in T. Kavčič
(2007a) sta ugotovili, da značilnosti družinskega okolja (izobrazba staršev
in samoocena avtoritativnosti, uveljavljanja moči, neučinkovitega nadzora
in spodbujanja spoznavnega razvoja) 3-letnikov vzdolžno niso pomembno
izboljšale napovedi učne uspešnosti prvošolcev pri treh predmetih, ki je sle-
dila iz sklopa osebnostnih potez otrok. Pri napovedi učne uspešnosti prvo-
šolcev na podlagi mer družinskega okolja in osebnostnih potez, ki so bile
pridobljene v istem šolskem letu, sta z nekaterimi izjemami dobili podob-
ne rezultate. Nasprotno so na vzorcu mladostnikov Steinberg, J. D. Elmen
in N. S. Mounts (1989) ugotovili, da avtoritativno starševstvo (ocena mla-
dostnika) sočasno in vzdolžno pomembno pozitivno napoveduje učno us-
pešnost (šolska ocena). Skladno z rezultati obeh raziskav so X. Chen, Liu in
Li (2000) na vzorcu kitajskih 12-letnikov ugotovili, da mamine in očetove
značilnosti starševstva (toplina, nadzor, popustljivost, kot jih oceni mlado-
stnik) razlikovalno napovedujejo učno uspešnost njihovih otrok (preizkus
znanja in učiteljičina ocena učnih težav) dve leti kasneje; očetova toplina je
pozitivno napovedovala učno uspešnost, popustljivost pa negativno, med-
tem ko so bili učinki maminega starševstva nepomembni.
Bradley, Corwyn, M. Burcinhal, H. Pipes McAdoo in C. García Coll
(2001) so spremljali skupino otrok od rojstva do 13. leta starosti in ugo-
tavljali učinek različnih značilnosti družinskega okolja (spodbujanje uče-
nja, odzivnost in druge; merjeno s pripomočkom Home observation for
measurement of the environment – HOME, Caldwell in Bradley 1984) na
učno uspešnost (standardizirani preizkusi matematike in branja). Spodbu-
janje učenja je bilo najbolj dosledno in pozitivno povezano z učno uspeš-
nostjo, pomembna in pozitivna pa je bila tudi povezanost učne uspešnos-
ti z odzivnostjo mam. Tudi C. McDonald Connor, S. Son, A. H. Hindman
in Morrison (2005) so poročali, da značilnosti družinskega okolja (HOME:
spodbujanje spoznavnega razvoja otroka) predšolskih otrok pomembno in
45
Slika 3: Konceptualni model posrednega učinka psiholoških značilnosti mame in
starševstva na vedenjske težave.
V nadaljevanju se osredotočamo na model na sliki 2 in predstavljamo
izsledke raziskav, ki so ugotavljale neposredni učinek starševstva na učno
uspešnost; poskušali smo izbrati tiste raziskave, ki so vključevale podobne
značilnosti starševstva kot v pričujoči raziskavi. M. Zupančič in T. Kavčič
(2007a) sta ugotovili, da značilnosti družinskega okolja (izobrazba staršev
in samoocena avtoritativnosti, uveljavljanja moči, neučinkovitega nadzora
in spodbujanja spoznavnega razvoja) 3-letnikov vzdolžno niso pomembno
izboljšale napovedi učne uspešnosti prvošolcev pri treh predmetih, ki je sle-
dila iz sklopa osebnostnih potez otrok. Pri napovedi učne uspešnosti prvo-
šolcev na podlagi mer družinskega okolja in osebnostnih potez, ki so bile
pridobljene v istem šolskem letu, sta z nekaterimi izjemami dobili podob-
ne rezultate. Nasprotno so na vzorcu mladostnikov Steinberg, J. D. Elmen
in N. S. Mounts (1989) ugotovili, da avtoritativno starševstvo (ocena mla-
dostnika) sočasno in vzdolžno pomembno pozitivno napoveduje učno us-
pešnost (šolska ocena). Skladno z rezultati obeh raziskav so X. Chen, Liu in
Li (2000) na vzorcu kitajskih 12-letnikov ugotovili, da mamine in očetove
značilnosti starševstva (toplina, nadzor, popustljivost, kot jih oceni mlado-
stnik) razlikovalno napovedujejo učno uspešnost njihovih otrok (preizkus
znanja in učiteljičina ocena učnih težav) dve leti kasneje; očetova toplina je
pozitivno napovedovala učno uspešnost, popustljivost pa negativno, med-
tem ko so bili učinki maminega starševstva nepomembni.
Bradley, Corwyn, M. Burcinhal, H. Pipes McAdoo in C. García Coll
(2001) so spremljali skupino otrok od rojstva do 13. leta starosti in ugo-
tavljali učinek različnih značilnosti družinskega okolja (spodbujanje uče-
nja, odzivnost in druge; merjeno s pripomočkom Home observation for
measurement of the environment – HOME, Caldwell in Bradley 1984) na
učno uspešnost (standardizirani preizkusi matematike in branja). Spodbu-
janje učenja je bilo najbolj dosledno in pozitivno povezano z učno uspeš-
nostjo, pomembna in pozitivna pa je bila tudi povezanost učne uspešnos-
ti z odzivnostjo mam. Tudi C. McDonald Connor, S. Son, A. H. Hindman
in Morrison (2005) so poročali, da značilnosti družinskega okolja (HOME:
spodbujanje spoznavnega razvoja otroka) predšolskih otrok pomembno in
45
