Page 48 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 48
vedenjske težave in učna uspešnost
2004). Belsky (1984) je v pregledu različnih dejavnikov starševstva izposta-
vil splošno psihološko blagostanje staršev in znotraj tega depresivnost, ki
naj bi se povezovala z bolj sovražnim ali odklonilnim starševstvom. Skla-
dno s tem so Jean Yeung in drugi (2002) našli pozitivno povezanost mami-
nega depresivnega razpoloženja z dimenzijo kaznovanja, ne pa tudi z di-
menzijo topline in spodbujanja spoznavnega razvoja otroka.
Avtorji številnih raziskavah so ugotavljali učinek starševstva na otro-
kovo samouravnavanje (odnos 2 na sliki 3; pregled v: Eisenberg, Smith et
al. 2004), nekateri pa obenem tudi učinek samouravnavanja na vedenjske
težave (odnos 3 na sliki 3; torej vlogo samouravnavanja kot posrednika)3.
Čeprav ima prizadevni nadzor kot komponenta temperamenta močno bi-
ološko podstat, raziskave kažejo, da nanj vplivajo tudi izkušnje iz socialne-
ga sveta, torej tudi interakcije s starši oziroma starševstvo oziroma socia-
lizacijski postopki (Eisenberg, Smith et al. 2004). N. Eisenberg, Q. Zhou in
sodelavci (2005) so povzeli možne razlage, kako podporno oziroma kaz-
novalno starševstvo vpliva na prizadevni nadzor: (1) podporno v primer-
javi s kaznovalnim starševstvom pri otrocih manj verjetno povzroči pre-
tirano čustveno vzburjenje ali negativna čustva; namreč, kadar so otroci
pretirano vznemirjeni, imajo lahko težave z usmerjanjem in premeščanjem
pozornosti na starševske poskuse poučevanje in razlaganja v zvezi z nas-
talo situacijo, kar ovira razvoj samouravnavanja, (2) otroci, ki so deleže-
ni pozitivnega, podpornega starševstva so morda bolj motivirani, da so-
delujejo in se učijo iz interakcij s starši, da ponotranjijo želena vedenja, da
uravnavajo svoja čustva in vedenje; (3) starši, ki se vedejo podporno, so ver-
jetno otrokom boljši model, kako uravnavati stres, odnose, neprimerno ve-
denje, poleg tega morda ustvarjajo bolj predvidljivo okolje, ki otroka ščiti
pred izpostavljenostjo stresnim dogodkom, (4) v podpornem starševstvu je
bolj verjetno, da bo otrok razvil varno navezanost, ki predstavlja psiholo-
ške vire za spoprijemanje z negativnimi čustvi in dogodki, varno navezani
otroci tudi bolje razumejo čustva drugih in so manj nagnjeni k negativnim
čustvom, kar lahko vodi v višji prizadevni nadzor. Poleg tega je možno,
da obstaja med starševstvom in otrokovim samouravnavanjem pasivna
korelacija genotip–okolje. To pomeni, da otroci od staršev pasivno pode-
dujejo gene in »okolje«, povezano z njihovimi genetskimi nagnjenji (Kav-
čič in Zupančič 2006); otroci, ki imajo boljšo zmožnost samouravnavanja,
imajo prav take starše, ki otrokom po eni strani posredujejo odgovarjajo-
3 Rezultati raziskav, ki so ugotavljale le učinek samouravnavanja na različne mere ve-
denjskih težav, ne pa tudi posredniške vloge samouravnavanja med starševstvom in
vedenjskimi težavami, so predstavljeni v predhodnem razdelku Samouravnavanje
48
2004). Belsky (1984) je v pregledu različnih dejavnikov starševstva izposta-
vil splošno psihološko blagostanje staršev in znotraj tega depresivnost, ki
naj bi se povezovala z bolj sovražnim ali odklonilnim starševstvom. Skla-
dno s tem so Jean Yeung in drugi (2002) našli pozitivno povezanost mami-
nega depresivnega razpoloženja z dimenzijo kaznovanja, ne pa tudi z di-
menzijo topline in spodbujanja spoznavnega razvoja otroka.
Avtorji številnih raziskavah so ugotavljali učinek starševstva na otro-
kovo samouravnavanje (odnos 2 na sliki 3; pregled v: Eisenberg, Smith et
al. 2004), nekateri pa obenem tudi učinek samouravnavanja na vedenjske
težave (odnos 3 na sliki 3; torej vlogo samouravnavanja kot posrednika)3.
Čeprav ima prizadevni nadzor kot komponenta temperamenta močno bi-
ološko podstat, raziskave kažejo, da nanj vplivajo tudi izkušnje iz socialne-
ga sveta, torej tudi interakcije s starši oziroma starševstvo oziroma socia-
lizacijski postopki (Eisenberg, Smith et al. 2004). N. Eisenberg, Q. Zhou in
sodelavci (2005) so povzeli možne razlage, kako podporno oziroma kaz-
novalno starševstvo vpliva na prizadevni nadzor: (1) podporno v primer-
javi s kaznovalnim starševstvom pri otrocih manj verjetno povzroči pre-
tirano čustveno vzburjenje ali negativna čustva; namreč, kadar so otroci
pretirano vznemirjeni, imajo lahko težave z usmerjanjem in premeščanjem
pozornosti na starševske poskuse poučevanje in razlaganja v zvezi z nas-
talo situacijo, kar ovira razvoj samouravnavanja, (2) otroci, ki so deleže-
ni pozitivnega, podpornega starševstva so morda bolj motivirani, da so-
delujejo in se učijo iz interakcij s starši, da ponotranjijo želena vedenja, da
uravnavajo svoja čustva in vedenje; (3) starši, ki se vedejo podporno, so ver-
jetno otrokom boljši model, kako uravnavati stres, odnose, neprimerno ve-
denje, poleg tega morda ustvarjajo bolj predvidljivo okolje, ki otroka ščiti
pred izpostavljenostjo stresnim dogodkom, (4) v podpornem starševstvu je
bolj verjetno, da bo otrok razvil varno navezanost, ki predstavlja psiholo-
ške vire za spoprijemanje z negativnimi čustvi in dogodki, varno navezani
otroci tudi bolje razumejo čustva drugih in so manj nagnjeni k negativnim
čustvom, kar lahko vodi v višji prizadevni nadzor. Poleg tega je možno,
da obstaja med starševstvom in otrokovim samouravnavanjem pasivna
korelacija genotip–okolje. To pomeni, da otroci od staršev pasivno pode-
dujejo gene in »okolje«, povezano z njihovimi genetskimi nagnjenji (Kav-
čič in Zupančič 2006); otroci, ki imajo boljšo zmožnost samouravnavanja,
imajo prav take starše, ki otrokom po eni strani posredujejo odgovarjajo-
3 Rezultati raziskav, ki so ugotavljale le učinek samouravnavanja na različne mere ve-
denjskih težav, ne pa tudi posredniške vloge samouravnavanja med starševstvom in
vedenjskimi težavami, so predstavljeni v predhodnem razdelku Samouravnavanje
48
