Page 53 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 53
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
dobnih mer z učno uspešnostjo; rezultati kažejo, da so se te povezanosti
oziroma napovedi dosledno izkazale kot pomembne.
Tramontana in sodelavci (1988) so v pregledu 74 raziskav o zgodnjih
dejavnikih učne uspešnosti ugotovili, da so pripravljenost na šolo/učne
kompetentnosti pred vstopom v šolo merili v približno tretjini raziskav,
in sicer s pomočjo standardziranih preizkusov ali ocen učiteljic. Napovedi
kasnejše učne uspešnosti so bile pomembne in nizko do zmerno visoke. Po-
imenovanje črk pri predšolskih otrocih je bil dosledno najpomembnejši na-
povednik kasnejše učne uspešnosti.
Tymms (1999) je uporabil preizkus PIPS (Performance indicators in
primary schools: On-entry baseline assessment, CEM Centre 2005a) in ugo-
tovil, da dosežki pri posameznih nalogah preizkusa (npr. prepoznavanje
črk in številk, pisanje imena, seštevanje in odštevanje, torej naloge s pod-
ročij predbralne in števne kompetentnosti) zmerno do visoko korelirajo z
bralnim in matematičnim dosežkom tri leta kasneje, multipla korelacija za
vsakega od njiju je znašala okrog 0,7. Nekoliko nižje so bile korelacije z do-
sežki pri matematiki, branju in naravoslovju sedem let kasneje, multipla
korelacija za vsakega od dosežkov je znašala okrog 0,6 (Tymms et al. 2007).
Tudi skupni dosežek na PIPS je visoko koreliral z dosežki pri matematiki in
branju tri leta kasneje (Tymms 2001) ter z dosežki pri matematiki, branju in
naravoslovju sedem let kasneje; najpomembnejši napovednik za vse tri do-
sežke so bile števne kompetentnosti (Tymms et al. 2007).
Podobno sta na vzorcu slovenskih prvošolcev ugotovili M. Vidmar in
M. Zupančič (2008). Najdoslednejši napovednik učnih dosežkov pri slo-
venščini, matematiki in spoznavanju okolja (ocena učiteljice glede dose-
ganja standardov) ob koncu prvega razreda so bile matematične kompe-
tentnosti, izmerjene s slovensko različico PIPS. PIPS dosežki so najbolje
napovedovali učno uspešnost pri slovenščini in matematiki, nekoliko slab-
še pa pri spoznavanju okolja. V nekoliko starejši raziskavi in z drugim pre-
izkusom sta M. Zupančič in M. Puklek (1999) poročali, da se dosežek pred-
šolskih otrok na POŠ, ki obsega govorno razumevanje, dojemanje količin,
sklepanje in grafomotoriko, pomembno pozitivno povezuje z učnim uspe-
hom prvošolcev, a so bili koeficienti povezanosti razmeroma nizki.
Savage in S. Carless (2004) sta ugotovila, da sta zavedanje fonetičnih
pravil (npr. iskanje in tvorba rim) in zgodnja pismenost (npr. poimenova-
nje črk) pri 5-letnikih najpomembnejša napovednika učnih dosežkov pri
branju, matematiki in naravoslovju 7-letnikov, pomembna napovednika pa
sta tudi pri 11-letnikih (Savage, Carless in Ferraro 2007). Kyriakides (2002)
53
dobnih mer z učno uspešnostjo; rezultati kažejo, da so se te povezanosti
oziroma napovedi dosledno izkazale kot pomembne.
Tramontana in sodelavci (1988) so v pregledu 74 raziskav o zgodnjih
dejavnikih učne uspešnosti ugotovili, da so pripravljenost na šolo/učne
kompetentnosti pred vstopom v šolo merili v približno tretjini raziskav,
in sicer s pomočjo standardziranih preizkusov ali ocen učiteljic. Napovedi
kasnejše učne uspešnosti so bile pomembne in nizko do zmerno visoke. Po-
imenovanje črk pri predšolskih otrocih je bil dosledno najpomembnejši na-
povednik kasnejše učne uspešnosti.
Tymms (1999) je uporabil preizkus PIPS (Performance indicators in
primary schools: On-entry baseline assessment, CEM Centre 2005a) in ugo-
tovil, da dosežki pri posameznih nalogah preizkusa (npr. prepoznavanje
črk in številk, pisanje imena, seštevanje in odštevanje, torej naloge s pod-
ročij predbralne in števne kompetentnosti) zmerno do visoko korelirajo z
bralnim in matematičnim dosežkom tri leta kasneje, multipla korelacija za
vsakega od njiju je znašala okrog 0,7. Nekoliko nižje so bile korelacije z do-
sežki pri matematiki, branju in naravoslovju sedem let kasneje, multipla
korelacija za vsakega od dosežkov je znašala okrog 0,6 (Tymms et al. 2007).
Tudi skupni dosežek na PIPS je visoko koreliral z dosežki pri matematiki in
branju tri leta kasneje (Tymms 2001) ter z dosežki pri matematiki, branju in
naravoslovju sedem let kasneje; najpomembnejši napovednik za vse tri do-
sežke so bile števne kompetentnosti (Tymms et al. 2007).
Podobno sta na vzorcu slovenskih prvošolcev ugotovili M. Vidmar in
M. Zupančič (2008). Najdoslednejši napovednik učnih dosežkov pri slo-
venščini, matematiki in spoznavanju okolja (ocena učiteljice glede dose-
ganja standardov) ob koncu prvega razreda so bile matematične kompe-
tentnosti, izmerjene s slovensko različico PIPS. PIPS dosežki so najbolje
napovedovali učno uspešnost pri slovenščini in matematiki, nekoliko slab-
še pa pri spoznavanju okolja. V nekoliko starejši raziskavi in z drugim pre-
izkusom sta M. Zupančič in M. Puklek (1999) poročali, da se dosežek pred-
šolskih otrok na POŠ, ki obsega govorno razumevanje, dojemanje količin,
sklepanje in grafomotoriko, pomembno pozitivno povezuje z učnim uspe-
hom prvošolcev, a so bili koeficienti povezanosti razmeroma nizki.
Savage in S. Carless (2004) sta ugotovila, da sta zavedanje fonetičnih
pravil (npr. iskanje in tvorba rim) in zgodnja pismenost (npr. poimenova-
nje črk) pri 5-letnikih najpomembnejša napovednika učnih dosežkov pri
branju, matematiki in naravoslovju 7-letnikov, pomembna napovednika pa
sta tudi pri 11-letnikih (Savage, Carless in Ferraro 2007). Kyriakides (2002)
53
