Page 54 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 54
vedenjske težave in učna uspešnost
je poročal, da znaša multipla korelacija za napoved z matematičnih kompe-
tentnosti ob vstopu v šolo na učne dosežke pri matematiki (ocena učiteljice
in preizkus znanja) ob koncu drugega razreda med 0,51 in 0,63. C. V. Cro-
oks in Peters (2005) sta ugotovila, da sta socialno-vedenjska ter združeni
spoznavna in jezikovna komponenta pripravljenosti na šolo najbolje napo-
vedovali učno uspešnost in vedenjske težave v tretjem razredu (opredeljeni
kot dihotomni spremenljivki v smislu učenec je/ni učno uspešen oziroma
nima/ima vedenjske težave).
Podobno so ugotavljali tudi raziskovalci v starejših raziskavah; rezul-
tati so pokazali, da so jezikovne kompetentnosti (npr. združevanje glasov
v besede, ponavljanje besed, pripovedovanje zgodbe) predšolskih otrok po-
memben napovednik njihovih bralnih dosežkov (standardizirani preizkus)
v prvih letih šolanja (Butler, Marsh, Sheppard in Sheppard 1985). S. Funk,
Sturner in Green (1986) pa so podobne rezultate našli za splošni spoznav-
ni dosežek (jezikovna, kvantitativna in zaznavna komponenta) predšolskih
otrok in njihov učni dosežek pri branju in matematiki v prvem in drugem
razredu (standardiziran preizkus).
Problem in hipoteze
V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na učno uspešnost in dva vidi-
ka vedenjskih težav (vedenje ponotranjenja in vedenje pozunanjenja). Te
konstrukte smo ugotavljali s pomočjo vprašalnikov ob koncu prvega (M2)
in drugega razreda (M4). Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali učna
uspešnost vzdolžno napoveduje posamezen vidik vedenjskih težav in ali
posamezen vidik vedenjskih težav vzdolžno napoveduje učno uspešnost v
prvih razredih osnovne šole.
Poleg tega smo ugotavljali tudi učinke nekaterih izbranih napovedni-
kov na preučevane konstrukte. Zanimalo nas je, ali odnose med učno us-
pešnostjo in vedenjskimi težavami moderira otrokov spol. Preverili smo
tudi, ali sta otrokov spol in predhodna vključenost v vrtec pomembna na-
povednika učne uspešnosti in vedenjskih težav. Poleg tega smo obravnava-
li še druge napovednike učne uspešnosti, in sicer izobrazbo mame, značil-
nosti starševstva, otrokove temeljne kompetentnosti (jezikovne/predbralne
in matematične/števne kompetentnosti), samouravnavanje in nebesedno
inteligentnost. Obravnavali smo tudi nekatere napovednike vedenjskih te-
žav, in sicer izobrazbo mame in otrokovo samouravnavanje, preverili pa
smo tudi posreden učinek psiholoških značilnosti mame in značilnosti sta-
ševstva. Nekatere od teh napovednikov smo merili ob začetku prvega ra-
54
je poročal, da znaša multipla korelacija za napoved z matematičnih kompe-
tentnosti ob vstopu v šolo na učne dosežke pri matematiki (ocena učiteljice
in preizkus znanja) ob koncu drugega razreda med 0,51 in 0,63. C. V. Cro-
oks in Peters (2005) sta ugotovila, da sta socialno-vedenjska ter združeni
spoznavna in jezikovna komponenta pripravljenosti na šolo najbolje napo-
vedovali učno uspešnost in vedenjske težave v tretjem razredu (opredeljeni
kot dihotomni spremenljivki v smislu učenec je/ni učno uspešen oziroma
nima/ima vedenjske težave).
Podobno so ugotavljali tudi raziskovalci v starejših raziskavah; rezul-
tati so pokazali, da so jezikovne kompetentnosti (npr. združevanje glasov
v besede, ponavljanje besed, pripovedovanje zgodbe) predšolskih otrok po-
memben napovednik njihovih bralnih dosežkov (standardizirani preizkus)
v prvih letih šolanja (Butler, Marsh, Sheppard in Sheppard 1985). S. Funk,
Sturner in Green (1986) pa so podobne rezultate našli za splošni spoznav-
ni dosežek (jezikovna, kvantitativna in zaznavna komponenta) predšolskih
otrok in njihov učni dosežek pri branju in matematiki v prvem in drugem
razredu (standardiziran preizkus).
Problem in hipoteze
V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na učno uspešnost in dva vidi-
ka vedenjskih težav (vedenje ponotranjenja in vedenje pozunanjenja). Te
konstrukte smo ugotavljali s pomočjo vprašalnikov ob koncu prvega (M2)
in drugega razreda (M4). Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali učna
uspešnost vzdolžno napoveduje posamezen vidik vedenjskih težav in ali
posamezen vidik vedenjskih težav vzdolžno napoveduje učno uspešnost v
prvih razredih osnovne šole.
Poleg tega smo ugotavljali tudi učinke nekaterih izbranih napovedni-
kov na preučevane konstrukte. Zanimalo nas je, ali odnose med učno us-
pešnostjo in vedenjskimi težavami moderira otrokov spol. Preverili smo
tudi, ali sta otrokov spol in predhodna vključenost v vrtec pomembna na-
povednika učne uspešnosti in vedenjskih težav. Poleg tega smo obravnava-
li še druge napovednike učne uspešnosti, in sicer izobrazbo mame, značil-
nosti starševstva, otrokove temeljne kompetentnosti (jezikovne/predbralne
in matematične/števne kompetentnosti), samouravnavanje in nebesedno
inteligentnost. Obravnavali smo tudi nekatere napovednike vedenjskih te-
žav, in sicer izobrazbo mame in otrokovo samouravnavanje, preverili pa
smo tudi posreden učinek psiholoških značilnosti mame in značilnosti sta-
ševstva. Nekatere od teh napovednikov smo merili ob začetku prvega ra-
54
