Page 36 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 36
vedenjske težave in učna uspešnost
(neodvisnost, sodelovanje v skupini, vključevanje v šolsko delo) in vedenj-
ske težave (ob nadzoru značilnosti družine, npr. izobrazbe mame).
Nasprotno temu so nekateri raziskovalci (npr. Belsky 1988; Schwarz,
Strickland in Krolick 1974) našli neugodne učinke vključenosti v vrtec na
otrokov razvoj. Belsky (1988) je v obširnem pregledu raziskav ugotovil, da
je vključenost v vrtec pred prvim letom otrokove starosti (in več kot 20 ur
na teden) povezana s povečano agresivnostjo in neugodljivostjo v predšol-
skem obdobju in prvih letih šolanja, pri čemer pa dopušča možnost, da ni
škodljivo nadomestno varstvo samo po sebi, pač pa gre lahko za soobstoj
različnih dejavnikov. Pri tem moramo povedati tudi, da Belsky govori o
vključenosti v vrtec pred enim letom, medtem ko so se v raziskavi C. Howes
(1988) otroci v vrtec vključili po enem letu (večina pa pri dveh letih in pol),
na Švedskem (Andersson 1989) pa najprej s šestimi meseci otrokove staros-
ti, saj praktično vse mame do takrat ostanejo doma na plačanem porodni-
škem dopustu.
Schwarz in drugi (1974) so opazovali vedenje dveh skupin 3- do 5-le-
tnikov med 8-mesečnim obiskovanjem kakovostnega vrtca. Ugotovili so,
da so otroci, ki so bili v kakovostnem vrtcu od devetega meseca starosti da-
lje, v primerjavi z enako starimi otroci, ki pred začetkom raziskave niso bili
nikoli vključeni v vrtec, bolj agresivni in manj sodelovalni z odraslimi (na
spoznavnem področju in medvrstniških odnosih pa niso našli razlik).
V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na učinek vključenosti v vr-
tec (otrok ni bil vključen v vrtec – vključen od tretjega leta – vključen od
prvega leta) na izraznost vedenjskih težav in učne uspešnosti.
Socialno-ekonomski položaj
Socialno-ekonomski položaj (SEP) je v raziskavah običajno opredeljen v
smislu izobrazbe, poklica in zaposlitve staršev, višine prihodka ali kom-
binacije teh spremenljivk (White 1982). Lahko pa raziskovalci kot pribli-
žek SEP upoštevajo le izobrazbo staršev ali pa ga kombinirajo še z drugimi
merami (npr. zakonski status, velikost družine/število otrok, etnična pri-
padnost, starost staršev ob rojstvu otroka). V glavnem so raziskovalci ugo-
tavljali učinek SEP in sorodnih mer na učno uspešnost, manj pa na vedenj-
ske težave. White (1982) je v pregledu 200 raziskav ugotovil, da so, čeprav je
splošno prepričanje, da je SEP visoko povezan z učno uspešnostjo, korela-
cije, ki jih poročajo raziskovalci, običajno nizke do zmerne.
V zvezi z učinkom izobrazbe staršev na učno in socialno področje sta
M. Zupančič in T. Kavčič (2007a) ugotovili, da kadar so bile v hierarhič-
36
(neodvisnost, sodelovanje v skupini, vključevanje v šolsko delo) in vedenj-
ske težave (ob nadzoru značilnosti družine, npr. izobrazbe mame).
Nasprotno temu so nekateri raziskovalci (npr. Belsky 1988; Schwarz,
Strickland in Krolick 1974) našli neugodne učinke vključenosti v vrtec na
otrokov razvoj. Belsky (1988) je v obširnem pregledu raziskav ugotovil, da
je vključenost v vrtec pred prvim letom otrokove starosti (in več kot 20 ur
na teden) povezana s povečano agresivnostjo in neugodljivostjo v predšol-
skem obdobju in prvih letih šolanja, pri čemer pa dopušča možnost, da ni
škodljivo nadomestno varstvo samo po sebi, pač pa gre lahko za soobstoj
različnih dejavnikov. Pri tem moramo povedati tudi, da Belsky govori o
vključenosti v vrtec pred enim letom, medtem ko so se v raziskavi C. Howes
(1988) otroci v vrtec vključili po enem letu (večina pa pri dveh letih in pol),
na Švedskem (Andersson 1989) pa najprej s šestimi meseci otrokove staros-
ti, saj praktično vse mame do takrat ostanejo doma na plačanem porodni-
škem dopustu.
Schwarz in drugi (1974) so opazovali vedenje dveh skupin 3- do 5-le-
tnikov med 8-mesečnim obiskovanjem kakovostnega vrtca. Ugotovili so,
da so otroci, ki so bili v kakovostnem vrtcu od devetega meseca starosti da-
lje, v primerjavi z enako starimi otroci, ki pred začetkom raziskave niso bili
nikoli vključeni v vrtec, bolj agresivni in manj sodelovalni z odraslimi (na
spoznavnem področju in medvrstniških odnosih pa niso našli razlik).
V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na učinek vključenosti v vr-
tec (otrok ni bil vključen v vrtec – vključen od tretjega leta – vključen od
prvega leta) na izraznost vedenjskih težav in učne uspešnosti.
Socialno-ekonomski položaj
Socialno-ekonomski položaj (SEP) je v raziskavah običajno opredeljen v
smislu izobrazbe, poklica in zaposlitve staršev, višine prihodka ali kom-
binacije teh spremenljivk (White 1982). Lahko pa raziskovalci kot pribli-
žek SEP upoštevajo le izobrazbo staršev ali pa ga kombinirajo še z drugimi
merami (npr. zakonski status, velikost družine/število otrok, etnična pri-
padnost, starost staršev ob rojstvu otroka). V glavnem so raziskovalci ugo-
tavljali učinek SEP in sorodnih mer na učno uspešnost, manj pa na vedenj-
ske težave. White (1982) je v pregledu 200 raziskav ugotovil, da so, čeprav je
splošno prepričanje, da je SEP visoko povezan z učno uspešnostjo, korela-
cije, ki jih poročajo raziskovalci, običajno nizke do zmerne.
V zvezi z učinkom izobrazbe staršev na učno in socialno področje sta
M. Zupančič in T. Kavčič (2007a) ugotovili, da kadar so bile v hierarhič-
36
