Page 32 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 32
vedenjske težave in učna uspešnost
Drugi raziskovalci so kot možne napovednike v svoje raziskave vklju-
čevali številne konstrukte in objavili resnično veliko število del, vendar so
redko preverjali kompleksne modele, ki bi obravnavali součinkovanje več-
jega števila dejavnikov (izjema npr. Downer in Pianta, 2006; Johnson idr.,
2006). Z modeli, ki vključujejo večje število napovednikov, lahko primer-
jamo učinke posameznih napovednikov oziroma kolikšen je učinek neke-
ga napovednika po tem, ko smo upoštevali že učinke ostalih napovedni-
kov. Izbrani napovedniki v tej raziskavi seveda ne obsegajo vseh možnih
napovednikov, pač pa tiste, ki so se v literaturi po eni strani kot pomembni
pojavljali najbolj dosledno (npr. otrokova inteligentnost kot dejavnik učne
uspešnosti), po drugi strani pa tudi nekatere, ki so manj raziskani (npr.
otrokovo samouravnavanje kot dejavnik učne uspešnosti). Poleg tega smo
pri izbiri napovednikov upoštevali tudi to, da bi bilo na katere izmed njih
mogoče vplivati z različnimi obravnavami (npr. otrokove kompetetnosti
ob vstopu v šolo, samouravnavanje), kajti četudi npr. inteligentnost ali SEP
dosledno napovedujeta učno uspešnost, je nanju težko vplivati. V nadalje-
vanju predstavljamo rezultate raziskav, ki kažejo, kako se vsak od izbranih
napovednikov povezuje z učno uspešnostjo in vedenjskimi težavami.
Spol
Ne glede na to, da je med deklicami in dečki več podobnosti kot razlik, je
preučevanje in poznavanje razlik med spoloma pomembno za popolno in
celovito razumevanje teorij o otrokovem razvoju. Razlike med spoloma so
odraz interakcije in sovplivanja bioloških in kulturnih razlik (Marjanovič
Umek 2001). Večina raziskav je ugotavljala napovedno vrednost spola ozi-
roma razlike med spoloma na socialnem in učnem področju, precej redke-
je pa tudi njegovo morebitno moderatorsko vlogo. Slednje obravnavamo v
pričujoči raziskavi.
D. N. Ruble, C. L. Martin in S. A. Berenbaum (2006) navajajo razlike
med spoloma na različnih področjih razvoja. V zvezi z vedenjskimi težava-
mi so najdoslednejše razlike med spoloma pri agresivnosti, in sicer se deč-
ki vedejo bolj agresivno od deklic. Raziskave ne podpirajo stereotipa, da so
deklice pasivnejše in bolj odvisne kot dečki. Kot dojenčki in malčki dečki
izražajo več jeze in razdražljivosti, deklice pa plašnosti, sicer pa med spolo-
ma v tem obdobju skoraj ni razlik v izražanju čustev. Glede razlik med spo-
loma v učni uspešnosti avtorji sicer ne navajajo nobenih raziskav, vendar
ugotavljajo, da med dečki in deklicami ni razlik v splošni spoznavni spo-
sobnosti.
32
Drugi raziskovalci so kot možne napovednike v svoje raziskave vklju-
čevali številne konstrukte in objavili resnično veliko število del, vendar so
redko preverjali kompleksne modele, ki bi obravnavali součinkovanje več-
jega števila dejavnikov (izjema npr. Downer in Pianta, 2006; Johnson idr.,
2006). Z modeli, ki vključujejo večje število napovednikov, lahko primer-
jamo učinke posameznih napovednikov oziroma kolikšen je učinek neke-
ga napovednika po tem, ko smo upoštevali že učinke ostalih napovedni-
kov. Izbrani napovedniki v tej raziskavi seveda ne obsegajo vseh možnih
napovednikov, pač pa tiste, ki so se v literaturi po eni strani kot pomembni
pojavljali najbolj dosledno (npr. otrokova inteligentnost kot dejavnik učne
uspešnosti), po drugi strani pa tudi nekatere, ki so manj raziskani (npr.
otrokovo samouravnavanje kot dejavnik učne uspešnosti). Poleg tega smo
pri izbiri napovednikov upoštevali tudi to, da bi bilo na katere izmed njih
mogoče vplivati z različnimi obravnavami (npr. otrokove kompetetnosti
ob vstopu v šolo, samouravnavanje), kajti četudi npr. inteligentnost ali SEP
dosledno napovedujeta učno uspešnost, je nanju težko vplivati. V nadalje-
vanju predstavljamo rezultate raziskav, ki kažejo, kako se vsak od izbranih
napovednikov povezuje z učno uspešnostjo in vedenjskimi težavami.
Spol
Ne glede na to, da je med deklicami in dečki več podobnosti kot razlik, je
preučevanje in poznavanje razlik med spoloma pomembno za popolno in
celovito razumevanje teorij o otrokovem razvoju. Razlike med spoloma so
odraz interakcije in sovplivanja bioloških in kulturnih razlik (Marjanovič
Umek 2001). Večina raziskav je ugotavljala napovedno vrednost spola ozi-
roma razlike med spoloma na socialnem in učnem področju, precej redke-
je pa tudi njegovo morebitno moderatorsko vlogo. Slednje obravnavamo v
pričujoči raziskavi.
D. N. Ruble, C. L. Martin in S. A. Berenbaum (2006) navajajo razlike
med spoloma na različnih področjih razvoja. V zvezi z vedenjskimi težava-
mi so najdoslednejše razlike med spoloma pri agresivnosti, in sicer se deč-
ki vedejo bolj agresivno od deklic. Raziskave ne podpirajo stereotipa, da so
deklice pasivnejše in bolj odvisne kot dečki. Kot dojenčki in malčki dečki
izražajo več jeze in razdražljivosti, deklice pa plašnosti, sicer pa med spolo-
ma v tem obdobju skoraj ni razlik v izražanju čustev. Glede razlik med spo-
loma v učni uspešnosti avtorji sicer ne navajajo nobenih raziskav, vendar
ugotavljajo, da med dečki in deklicami ni razlik v splošni spoznavni spo-
sobnosti.
32
