Page 33 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 33
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
Raziskava M. Puklek in A. Gril (1999) je pokazala, da je spol pomem-
ben dejavnik socialnoemocionalnega in vedenjskega odzivanja otrok; vzgo-
jiteljice v vrtcu ter učiteljice v šoli so fantke v povprečju ocenile kot bolj ve-
denjsko problematične in manj socialno prilagojene kot deklice. Podobno
so tudi Ladd in drugi (1999) ugotovili, da je pri 5-letnih dečkih antisocial-
no vedenje pogostejše kot pri deklicah. Po drugi strani M. Zupančič in T.
Kavčič (2007a) poročata, da spol ni bil pomemben napovednik otrokovega
socialnega vedenja v vrtcu (pri 3-, 4- in 5-letnikih). Glede spola kot dejav-
nika učne uspešnosti avtorji nekaterih od že omenjenih raziskav ugotavlja-
jo, da imajo deklice nižje dosežke kot dečki (npr. Downer in Pianta 2006),
druge, da je za deklice bolj verjetno, da bodo zaključile srednjo šolo (Vita-
ro et al. 2005), v nekaterih pa spol ni bil pomemben napovednik učne us-
pešnosti (npr. Wentzel 1991; Zupančič in Puklek 1999). Podobno tudi izsled-
ki mednarodne raziskave TIMSS 2007 kažejo, da v sodelujočih državah pri
mlajših učencih (tj. četrtošolcih) razlike v znanju matematike med dečki
in deklicami v splošnem niso pomembne oziroma so zanemarljivo majhne
(Mullis et al. 2008), podobno pa velja tudi za naravoslovno znanje (Martin
et al. 2008).
Avtorji nekaterih tujih raziskav poročajo tudi o moderatorskem učin-
ku spola na odnos med učno uspešnostjo in vedenjskimi težavami. Willcut
in Pennington (2000) sta ugotovila, da je odnos med bralno neuspešnostjo
in vedenjem pozunanjenja močnejši pri dečkih (predvsem ko gre za agre-
sivno, ne pa tudi za delinkventno vedenje). Odnos med učno neuspešnostjo
in vedenjem ponotranjenja pa je bil močnejši pri deklicah. A. S. Masten in
drugi (2005) so lahko v svojem modelu (odnosi med pozunanjenjem, učno
uspešnostjo in ponotranjenjem) med spoloma izenačili nasičenosti (mer-
ski model) in poti navzkrižnega zamika, avtoregresijskih poti (koeficien-
ti stabilnosti) in sočasnih korelacij med konstrukti pa ne. Tudi A. S. Mas-
ten in drugi (1995) so ugotovili, da so konstrukte v svojem modelu različnih
kompetentnosti merili na podoben način pri obeh spolih (izenačen mer-
ski model), medtem ko so bili koeficienti stabilnosti različni med spoloma.
Po drugi strani so O’Neil in drugi (1997) našli le malo razlik med spoloma
glede odnosa med socialnim vedenjem in učno uspešnostjo, K. R. Wentzel
(1993) pa nobenih.
Vključenost v vrtec
Število malčkov in predšolskih otrok, ki so del dneva v najzgodnejšem ot-
roštvu preživljali v različnih oblikah nadomestnega varstva in brez mam,
33
Raziskava M. Puklek in A. Gril (1999) je pokazala, da je spol pomem-
ben dejavnik socialnoemocionalnega in vedenjskega odzivanja otrok; vzgo-
jiteljice v vrtcu ter učiteljice v šoli so fantke v povprečju ocenile kot bolj ve-
denjsko problematične in manj socialno prilagojene kot deklice. Podobno
so tudi Ladd in drugi (1999) ugotovili, da je pri 5-letnih dečkih antisocial-
no vedenje pogostejše kot pri deklicah. Po drugi strani M. Zupančič in T.
Kavčič (2007a) poročata, da spol ni bil pomemben napovednik otrokovega
socialnega vedenja v vrtcu (pri 3-, 4- in 5-letnikih). Glede spola kot dejav-
nika učne uspešnosti avtorji nekaterih od že omenjenih raziskav ugotavlja-
jo, da imajo deklice nižje dosežke kot dečki (npr. Downer in Pianta 2006),
druge, da je za deklice bolj verjetno, da bodo zaključile srednjo šolo (Vita-
ro et al. 2005), v nekaterih pa spol ni bil pomemben napovednik učne us-
pešnosti (npr. Wentzel 1991; Zupančič in Puklek 1999). Podobno tudi izsled-
ki mednarodne raziskave TIMSS 2007 kažejo, da v sodelujočih državah pri
mlajših učencih (tj. četrtošolcih) razlike v znanju matematike med dečki
in deklicami v splošnem niso pomembne oziroma so zanemarljivo majhne
(Mullis et al. 2008), podobno pa velja tudi za naravoslovno znanje (Martin
et al. 2008).
Avtorji nekaterih tujih raziskav poročajo tudi o moderatorskem učin-
ku spola na odnos med učno uspešnostjo in vedenjskimi težavami. Willcut
in Pennington (2000) sta ugotovila, da je odnos med bralno neuspešnostjo
in vedenjem pozunanjenja močnejši pri dečkih (predvsem ko gre za agre-
sivno, ne pa tudi za delinkventno vedenje). Odnos med učno neuspešnostjo
in vedenjem ponotranjenja pa je bil močnejši pri deklicah. A. S. Masten in
drugi (2005) so lahko v svojem modelu (odnosi med pozunanjenjem, učno
uspešnostjo in ponotranjenjem) med spoloma izenačili nasičenosti (mer-
ski model) in poti navzkrižnega zamika, avtoregresijskih poti (koeficien-
ti stabilnosti) in sočasnih korelacij med konstrukti pa ne. Tudi A. S. Mas-
ten in drugi (1995) so ugotovili, da so konstrukte v svojem modelu različnih
kompetentnosti merili na podoben način pri obeh spolih (izenačen mer-
ski model), medtem ko so bili koeficienti stabilnosti različni med spoloma.
Po drugi strani so O’Neil in drugi (1997) našli le malo razlik med spoloma
glede odnosa med socialnim vedenjem in učno uspešnostjo, K. R. Wentzel
(1993) pa nobenih.
Vključenost v vrtec
Število malčkov in predšolskih otrok, ki so del dneva v najzgodnejšem ot-
roštvu preživljali v različnih oblikah nadomestnega varstva in brez mam,
33
