Page 34 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 34
vedenjske težave in učna uspešnost
se je v tehnološko razvitih deželah zadnjih 50 let stalno povečeval, otroci so
se čedalje bolj vključevali v okviru nadomestnega varstva v programe pred-
šolske vzgoje in izobraževanja, torej v vrtec (Zupančič in Kavčič 2007a).
Ti trendi so odpirali številna vprašanja o vplivu različnih oblik varstva na
otrokov razvoj, zato ne preseneča množica raziskav o vlogi vrtca v razvoju
otrok, a te niso podale enotnega odgovora. Kljub temu različni avtorji na-
vajajo (npr. Marjanovič Umek in Zupančič 2004a; Pierrehumbert, Ramste-
in, Karmaniola, Miljkovitch in Halfon 2002), da rezultati raziskav v zadnjih
letih podpirajo tezo, da je vrtec, ki kaže visoko kakovost predšolske vzgo-
je, podporni dejavnik otrokovemu razvoju v času njegovega bivanja v vrtcu
in tudi kasneje. Vrtčevske predšolske izkušnje torej ne vplivajo kar same po
sebi negativno ali pozitivno na otrokov razvoj in učenje (Melhuish 2001),
ampak so odvisne od številnih dejavnikov (npr. različnih vidikov kako-
vosti vrtca, značilnosti otroka, značilnosti družinskega okolja; npr. Howes
1990; Lamb et al. 1988; NICHD 2001; Pierrehumbert et al. 2002). Podob-
no velja tudi za zgodnji vstop (pri enem letu) v primerjavi s kasnejšim vsto-
pom v vrtec (Zupančič in Kavčič 2004b), čeprav se je predvsem iz klinič-
no-psiholoških krogov razširila interpretacija, da je zgodnji vstop škodljiv
za razvoj navezanosti in razvoj stalnosti (primarnega) objekta (ker preki-
nja začeti proces individualizacije in separacije), pa tudi za kasnejši otrokov
razvoj (Praper 1995). M. Zupančič in T. Kavčič (2007a) sta v nasprotju s to
interpretacijo v vzdolžni študiji ugotovili, da zgodnji vstop (pri enem letu)
ne predstavlja dejavnika tveganja za razvojne težave pri treh, štirih, petih
in šestih letih, obenem pa sta ugotovili tudi, da so pretirana pričakovanja v
obratno smer. Tudi C. Howes (1990) je ugotovila, da starost otroka ob vsto-
pu v vrtec nima učinka na njegovo socialno prilagajanje, pač pa so se kot
pomembni dejavniki izkazala merila kakovosti vrtca.
Ker smo se v pričujoči raziskavi ukvarjali predvsem z vedenjskimi te-
žavami in učno uspešnostjo, v nadaljevanju navajamo nekaj raziskav, ki so
ugotavljale učinek vključenosti v vrtec na ti dve področji. M. Zupančič in
T. Kavčič (2007a) sta v vzdolžni 4-letni raziskavi ugotovili, da so prvošol-
ce, ki so predhodno obiskovali vrtec (v primerjavi z nevrtčevskimi otroki),
učiteljice in/ali vzgojiteljice opisovale kot pomembno bolj socialno kompe-
tentne, hkrati pa so pri njih opazile več vedenja pozunanjenja in manj ve-
denja ponotranjenja. Razlike v učnih dosežkih med skupinama so bili ob
nadzoru izobrazbe mam pomembne le pri slovenščini (majhen učinek), pri
matematiki in spoznavanju okolja pa ne. Starost otrok ob vstopu v vrtec
(med enim in tretjim letom) se ob upoštevanju otrokovih zgodnjih osebno-
34
se je v tehnološko razvitih deželah zadnjih 50 let stalno povečeval, otroci so
se čedalje bolj vključevali v okviru nadomestnega varstva v programe pred-
šolske vzgoje in izobraževanja, torej v vrtec (Zupančič in Kavčič 2007a).
Ti trendi so odpirali številna vprašanja o vplivu različnih oblik varstva na
otrokov razvoj, zato ne preseneča množica raziskav o vlogi vrtca v razvoju
otrok, a te niso podale enotnega odgovora. Kljub temu različni avtorji na-
vajajo (npr. Marjanovič Umek in Zupančič 2004a; Pierrehumbert, Ramste-
in, Karmaniola, Miljkovitch in Halfon 2002), da rezultati raziskav v zadnjih
letih podpirajo tezo, da je vrtec, ki kaže visoko kakovost predšolske vzgo-
je, podporni dejavnik otrokovemu razvoju v času njegovega bivanja v vrtcu
in tudi kasneje. Vrtčevske predšolske izkušnje torej ne vplivajo kar same po
sebi negativno ali pozitivno na otrokov razvoj in učenje (Melhuish 2001),
ampak so odvisne od številnih dejavnikov (npr. različnih vidikov kako-
vosti vrtca, značilnosti otroka, značilnosti družinskega okolja; npr. Howes
1990; Lamb et al. 1988; NICHD 2001; Pierrehumbert et al. 2002). Podob-
no velja tudi za zgodnji vstop (pri enem letu) v primerjavi s kasnejšim vsto-
pom v vrtec (Zupančič in Kavčič 2004b), čeprav se je predvsem iz klinič-
no-psiholoških krogov razširila interpretacija, da je zgodnji vstop škodljiv
za razvoj navezanosti in razvoj stalnosti (primarnega) objekta (ker preki-
nja začeti proces individualizacije in separacije), pa tudi za kasnejši otrokov
razvoj (Praper 1995). M. Zupančič in T. Kavčič (2007a) sta v nasprotju s to
interpretacijo v vzdolžni študiji ugotovili, da zgodnji vstop (pri enem letu)
ne predstavlja dejavnika tveganja za razvojne težave pri treh, štirih, petih
in šestih letih, obenem pa sta ugotovili tudi, da so pretirana pričakovanja v
obratno smer. Tudi C. Howes (1990) je ugotovila, da starost otroka ob vsto-
pu v vrtec nima učinka na njegovo socialno prilagajanje, pač pa so se kot
pomembni dejavniki izkazala merila kakovosti vrtca.
Ker smo se v pričujoči raziskavi ukvarjali predvsem z vedenjskimi te-
žavami in učno uspešnostjo, v nadaljevanju navajamo nekaj raziskav, ki so
ugotavljale učinek vključenosti v vrtec na ti dve področji. M. Zupančič in
T. Kavčič (2007a) sta v vzdolžni 4-letni raziskavi ugotovili, da so prvošol-
ce, ki so predhodno obiskovali vrtec (v primerjavi z nevrtčevskimi otroki),
učiteljice in/ali vzgojiteljice opisovale kot pomembno bolj socialno kompe-
tentne, hkrati pa so pri njih opazile več vedenja pozunanjenja in manj ve-
denja ponotranjenja. Razlike v učnih dosežkih med skupinama so bili ob
nadzoru izobrazbe mam pomembne le pri slovenščini (majhen učinek), pri
matematiki in spoznavanju okolja pa ne. Starost otrok ob vstopu v vrtec
(med enim in tretjim letom) se ob upoštevanju otrokovih zgodnjih osebno-
34
