Page 27 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 27
vedenjske težave in učna uspešnost: opr edelitev, vloga in napovedniki
anksioznosti ni vsebovala testne anksioznosti in drugih s šolo povezanih
strahov.
Ladd in drugi (1999) so v dveh raziskavah eno leto spremljali dve sk-
upini 5-letnikov v vrtcu. Ugotovili so, da prosocialno in antisocialno ve-
denje (opazovanje med prosto igro) kmalu po pričetku obiskovanja vrt-
ca posredno napoveduje učni dosežek na standardiziranem preizkusu ob
koncu leta, in sicer preko učinka na odnose z vrstniki in vzgojiteljico (so-
ciometrični preizkus, poimenovanje prijateljev in opazovanje) in na vkl-
jučevanje v razredu (poročila vzgojiteljic).
Caprara in drugi (2000) so ugotavljali, kako dobro prosocialno ter
fizično in besedno agresivno vedenje tretješolcev (več ocenjevalcev) na-
poveduje njihov učni uspeh (šest različnih učiteljev je ocenilo otrokovo us-
pešnost pri svojem predmetu) v osmem razredu. Tudi ob nadzoru učnega
uspeha v tretjem razredu je bil koeficient poti od prosocialnega vedenja do
kasnejše učne uspešnosti visok in pomemben, medtem ko agresivno veden-
je ni pomembno vzdolžno napovedovalo učne uspešnosti.
M. M. McClelland in drugi (2006) so od vrtca do šestega razreda
spremljali, kako dobro učne spretnosti v vrtcu vzdolžno napovedujejo ra-
ven in rast učne uspešnosti pri branju in matematiki. Učne spretnosti so
širok pojem, ki vključujejo medosebne in delovne spretnosti pri učenju.
Slednje obsegajo tudi socialno kompetentnost v povezavi z neodvisnostjo,
sodelovanjem in odgovornostjo. Učne spretnosti so merili v vrtcu s pomoč-
jo vprašalnika (ocene vzgojiteljev), učno uspešnost pa s standardizirani-
mi preizkusi vsako leto od vrtca do šestega razreda. Učne spretnosti – a le
delovne – so pomembno napovedovale začetne ravni dosežkov med vrt-
cem in šestim razredom ter rast učnih dosežkov med vrtcem in tretjim
razredom (ob nadzoru inteligentnosti, starosti, izobrazbe mame in etnične
pripadnosti). V podobni raziskavi so M. M. McClelland, Morrison in D.
L. Holmes (2000) ugotovili, da delovne (ne pa tudi medosebne) spretnos-
ti v vrtcu pomembno sočasno in vzdolžno (ob koncu drugega razreda) na-
povedujejo učno uspešnost.
Vitaro in drugi (2005) so pri veliki skupini 6-letnikov v vrtcu ugotavlja-
li hiperaktivnost-odkrenljivost, agresivnost-nasprotovalnost, anksioznost
in prosocialnost, poleg tega pa še značilnosti starševstva. Ko so bili posa-
mezniki stari 20 let, so zanje pridobili podatke o zaključeni srednji šoli.
Ugotovili so, da zgodnja hiperaktivnost-odkrenljivost pomembneje nega-
tivno napoveduje uspešno zaključeno srednjo šolo kot agresivnost-naspro-
tovalnost; slednji napovednik je postal celo nepomemben, ko so v napoved
27
anksioznosti ni vsebovala testne anksioznosti in drugih s šolo povezanih
strahov.
Ladd in drugi (1999) so v dveh raziskavah eno leto spremljali dve sk-
upini 5-letnikov v vrtcu. Ugotovili so, da prosocialno in antisocialno ve-
denje (opazovanje med prosto igro) kmalu po pričetku obiskovanja vrt-
ca posredno napoveduje učni dosežek na standardiziranem preizkusu ob
koncu leta, in sicer preko učinka na odnose z vrstniki in vzgojiteljico (so-
ciometrični preizkus, poimenovanje prijateljev in opazovanje) in na vkl-
jučevanje v razredu (poročila vzgojiteljic).
Caprara in drugi (2000) so ugotavljali, kako dobro prosocialno ter
fizično in besedno agresivno vedenje tretješolcev (več ocenjevalcev) na-
poveduje njihov učni uspeh (šest različnih učiteljev je ocenilo otrokovo us-
pešnost pri svojem predmetu) v osmem razredu. Tudi ob nadzoru učnega
uspeha v tretjem razredu je bil koeficient poti od prosocialnega vedenja do
kasnejše učne uspešnosti visok in pomemben, medtem ko agresivno veden-
je ni pomembno vzdolžno napovedovalo učne uspešnosti.
M. M. McClelland in drugi (2006) so od vrtca do šestega razreda
spremljali, kako dobro učne spretnosti v vrtcu vzdolžno napovedujejo ra-
ven in rast učne uspešnosti pri branju in matematiki. Učne spretnosti so
širok pojem, ki vključujejo medosebne in delovne spretnosti pri učenju.
Slednje obsegajo tudi socialno kompetentnost v povezavi z neodvisnostjo,
sodelovanjem in odgovornostjo. Učne spretnosti so merili v vrtcu s pomoč-
jo vprašalnika (ocene vzgojiteljev), učno uspešnost pa s standardizirani-
mi preizkusi vsako leto od vrtca do šestega razreda. Učne spretnosti – a le
delovne – so pomembno napovedovale začetne ravni dosežkov med vrt-
cem in šestim razredom ter rast učnih dosežkov med vrtcem in tretjim
razredom (ob nadzoru inteligentnosti, starosti, izobrazbe mame in etnične
pripadnosti). V podobni raziskavi so M. M. McClelland, Morrison in D.
L. Holmes (2000) ugotovili, da delovne (ne pa tudi medosebne) spretnos-
ti v vrtcu pomembno sočasno in vzdolžno (ob koncu drugega razreda) na-
povedujejo učno uspešnost.
Vitaro in drugi (2005) so pri veliki skupini 6-letnikov v vrtcu ugotavlja-
li hiperaktivnost-odkrenljivost, agresivnost-nasprotovalnost, anksioznost
in prosocialnost, poleg tega pa še značilnosti starševstva. Ko so bili posa-
mezniki stari 20 let, so zanje pridobili podatke o zaključeni srednji šoli.
Ugotovili so, da zgodnja hiperaktivnost-odkrenljivost pomembneje nega-
tivno napoveduje uspešno zaključeno srednjo šolo kot agresivnost-naspro-
tovalnost; slednji napovednik je postal celo nepomemben, ko so v napoved
27
