Page 18 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 18
vedenjske težave in učna uspešnost
čemo vzrok, da je raziskav, ki se ukvarjajo z vedenjem pozunanjenja, precej
več kot raziskav vedenja ponotranjenja.
LaFreniere idr. (2001) navajajo, da se vedenja ponotranjenja in vedenja
pozunanjenja kažejo skozi značilnosti otrokovega čustvenega izražanja ter
značilnosti socialne interakcije z vrstniki in odraslimi in jih lahko opišemo
z bolj temeljnimi vedenji (slika 1).
Slika 1: Struktura vedenjskih težav (LaFreniere et al. 2001).
a Dimenzija opisuje otrokovo splošno čustveno prilagajanje.
b Dimenzija opisuje značilnosti otrokovih socialnih interakcij z vrstniki.
c Dimenzija opisuje značilnosti otrokovih socialnih interakcij z odraslimi.
Značilnosti otrokovega čustvenega prilagajanja na socialno okolje se
kažejo na treh dvopolnih dimenzijah njegovega čustvenega izražanja, pri
čemer pozitivni pol predstavlja značilnosti socialne kompetentnosti, nega-
tivni pa značilnosti vedenjskih težav: veselje – potrtost, zaupljivost – anksi-
oznost, strpnost – jeza (LaFreniere et al. 2001). Dimenzija veselje – potrtost
se nanaša na otrokovo splošno razpoloženje v specifičnem socialnem oko-
lju od splošno pozitivnega do negativnega razpoloženja (npr. zanimanje za
dogajanje v vrtcu ali doma, pripravljenost za vključevanje v dejavnosti). Di-
menzija zaupljivost – anksioznost odraža stopnjo, do katere se otrok poču-
ti varnega v skupini (npr. radovednost, sproščenost pri raziskovanju okolja,
zaupanje vase, ugodno prilagajanje na nove ljudi, situacije, stvari). Tretja
dimenzija strpnost – jeza obsega sposobnost učinkovitega spoprijemanja z
izzivi in frustracijami, ki so neizogibni v socialni skupini (npr. prilagajanje
18
čemo vzrok, da je raziskav, ki se ukvarjajo z vedenjem pozunanjenja, precej
več kot raziskav vedenja ponotranjenja.
LaFreniere idr. (2001) navajajo, da se vedenja ponotranjenja in vedenja
pozunanjenja kažejo skozi značilnosti otrokovega čustvenega izražanja ter
značilnosti socialne interakcije z vrstniki in odraslimi in jih lahko opišemo
z bolj temeljnimi vedenji (slika 1).
Slika 1: Struktura vedenjskih težav (LaFreniere et al. 2001).
a Dimenzija opisuje otrokovo splošno čustveno prilagajanje.
b Dimenzija opisuje značilnosti otrokovih socialnih interakcij z vrstniki.
c Dimenzija opisuje značilnosti otrokovih socialnih interakcij z odraslimi.
Značilnosti otrokovega čustvenega prilagajanja na socialno okolje se
kažejo na treh dvopolnih dimenzijah njegovega čustvenega izražanja, pri
čemer pozitivni pol predstavlja značilnosti socialne kompetentnosti, nega-
tivni pa značilnosti vedenjskih težav: veselje – potrtost, zaupljivost – anksi-
oznost, strpnost – jeza (LaFreniere et al. 2001). Dimenzija veselje – potrtost
se nanaša na otrokovo splošno razpoloženje v specifičnem socialnem oko-
lju od splošno pozitivnega do negativnega razpoloženja (npr. zanimanje za
dogajanje v vrtcu ali doma, pripravljenost za vključevanje v dejavnosti). Di-
menzija zaupljivost – anksioznost odraža stopnjo, do katere se otrok poču-
ti varnega v skupini (npr. radovednost, sproščenost pri raziskovanju okolja,
zaupanje vase, ugodno prilagajanje na nove ljudi, situacije, stvari). Tretja
dimenzija strpnost – jeza obsega sposobnost učinkovitega spoprijemanja z
izzivi in frustracijami, ki so neizogibni v socialni skupini (npr. prilagajanje
18
