Page 13 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 13
Vedenjske težave in učna uspešnost:
opredelitev in vloga v otrokovem razvoju,
povezanost med področjema
in napovedniki
Učna uspešnost je eden izmed najpogosteje raziskovanih pojavov v ra-
zvojni in pedagoški psihologiji, pa tudi v drugih vedah, ki se ukvarjajo s
šolskim prostorom. V zadnjih dveh desetletjih je mogoče opaziti tudi ve-
lik porast raziskav vedenjskih težav pri učencih, zlasti vedenja pozunanje-
nja. Raziskovalci oba pojava preučujejo na celotni izobraževalni vertikali,
posebej pa se poudarja pomen zgodnje učne uspešnosti in vedenjskih težav,
torej od otrokovega vstopa v šolo dalje, nekateri pa se osredotočajo tudi na
predšolsko obdobje. Številni raziskovalci (npr. Alexander in Entwisle 1988)
navajajo, da imata ravno prvi dve leti šolanja pomembne posledice za otro-
kov kasnejši spoznavni in čustveni razvoj ter uspešnost v šoli.
Otroci so ob vstopu v šolo postavljeni pred številne nove zahteve gle-
de uspešnosti, delavnosti in novih pravil vedenja – spoprijeti se morajo z
učnimi izzivi, spoznati učiteljico1 in njena pričakovanja, se uveljaviti v novi
skupini vrstnikov in znajti v novem prostoru šole; v nadaljevanju šolskega
leta pa postajajo spoznavne in socialne zahteve še kompleksnejše (Alexan-
der in Entwisle 1988; Ladd 1990). (Ne)uspešno spoprijemanje z navedeni-
mi razvojnimi nalogami v tem obdobju se povezuje z (ne)uspešnim prila-
gajanjem na številnih področjih kasneje v življenju (Alexander in Entwisle
1988; Hinshaw 1992; Jimerson, Egeland in Teo 1999; Johnson, McGue in Ia-
cono 2006; Kazdin 1987; Masten et al. 1995, 2005; O’Neil, Welsh, Parke,
1 Zaradi lažje berljivosti skozi celotno besedilo uporabljamo izraz učiteljica (v nadalje-
vanju pa tudi razredničarka, vzgojiteljica, testatorka in koordinatorka) za oba spola.
13
opredelitev in vloga v otrokovem razvoju,
povezanost med področjema
in napovedniki
Učna uspešnost je eden izmed najpogosteje raziskovanih pojavov v ra-
zvojni in pedagoški psihologiji, pa tudi v drugih vedah, ki se ukvarjajo s
šolskim prostorom. V zadnjih dveh desetletjih je mogoče opaziti tudi ve-
lik porast raziskav vedenjskih težav pri učencih, zlasti vedenja pozunanje-
nja. Raziskovalci oba pojava preučujejo na celotni izobraževalni vertikali,
posebej pa se poudarja pomen zgodnje učne uspešnosti in vedenjskih težav,
torej od otrokovega vstopa v šolo dalje, nekateri pa se osredotočajo tudi na
predšolsko obdobje. Številni raziskovalci (npr. Alexander in Entwisle 1988)
navajajo, da imata ravno prvi dve leti šolanja pomembne posledice za otro-
kov kasnejši spoznavni in čustveni razvoj ter uspešnost v šoli.
Otroci so ob vstopu v šolo postavljeni pred številne nove zahteve gle-
de uspešnosti, delavnosti in novih pravil vedenja – spoprijeti se morajo z
učnimi izzivi, spoznati učiteljico1 in njena pričakovanja, se uveljaviti v novi
skupini vrstnikov in znajti v novem prostoru šole; v nadaljevanju šolskega
leta pa postajajo spoznavne in socialne zahteve še kompleksnejše (Alexan-
der in Entwisle 1988; Ladd 1990). (Ne)uspešno spoprijemanje z navedeni-
mi razvojnimi nalogami v tem obdobju se povezuje z (ne)uspešnim prila-
gajanjem na številnih področjih kasneje v življenju (Alexander in Entwisle
1988; Hinshaw 1992; Jimerson, Egeland in Teo 1999; Johnson, McGue in Ia-
cono 2006; Kazdin 1987; Masten et al. 1995, 2005; O’Neil, Welsh, Parke,
1 Zaradi lažje berljivosti skozi celotno besedilo uporabljamo izraz učiteljica (v nadalje-
vanju pa tudi razredničarka, vzgojiteljica, testatorka in koordinatorka) za oba spola.
13
