Page 132 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 132
vedenjske težave in učna uspešnost
značilnosti mame in družinskega okolja nismo preverjali, ker je bilo samo-
uravnavanje nepomemben napovednik). Dobljeni rezultati niso skladni s
hipotezo 6.
V pregledu literature smo ugotovili, da je bil odnos med samouravna-
vanjem in vedenjem pozunanjenja najbolj dosleden, pa tudi raziskav je bilo
največ (v primerjavi z raziskavami, ki so ugotavljale odnos med samourav-
navanjem vedenjem ponotranjenja), zato so dobljeni rezultati nekoliko pre-
sentljivi. Vedenje oziroma težave pozunanjenja so se večinoma povezovale
z nizko izraznostjo vseh treh komponent prizadevnega nadzora v otroštvu
in mladostništvu (npr. Eisenberg et al. 1995, 1997; Eisenberg, Cumberland
et al. 2001; Eisenberg, Ma et al. 2007; Eisenberg, Sadovsky et al. 2005; Ei-
senberg, Spinrad et al. 2004; Murphy et al. 2004; NICHD 2003; Valien-
te et al. 2003; Zhou et al. 2007). Po drugi strani pa D. L. Diener in Kim pri
predšolskih otrocih nista našla pomembnega učinka samouravnavanja na
vedenje pozunanjenja (pomembna je bila interakcija med samouravnava-
njem in jezo). Možnih je več razlag, zakaj v pričujoči raziskavi nismo naš-
li pomembnega učinka. Kot mero samouravnavanja smo uporabili izključ-
no vedenjske mere, medtem ko so v navedenih raziskavah avtorji uporabili
tudi/samo vprašalnike. Poleg tega je možno, da so njihove vedenjske mere
merile tudi impulzivnost, ki jo opredelujemo kot pomanjkanje reaktivne-
ga – in ne prizadevnega – nadzora (Eisenberg, Cumberland et al. 2001; Ei-
senberg, Hofer et al. 2007; Eisenberg, Eggum et al. 2010), ki se povezuje z
vedenjem pozunanjenja (Eisenberg, Eggum et al. 2010). Nadalje so nekate-
ri raziskovalci ugotavljali prispevek samouravnavanja k težavam (in ne ve-
denju) pozunanjenja; gre torej za ekstremno izraženo vedenje pozunanje-
nja (otroci so imeli na vprašalniku rezultat višji od neke vrednosti). Možno
je, da je prizadevni nadzor bolj pomemben pri otrocih, pri katerih je težav-
no vedenje bolj izraženo.
(C) Skupna interpretacija
V obeh obravnavanih modelih napovednikov vedenjskih težav in učne
uspešnosti so bile najpomembnejši dejavnik učne uspešnosti otrokove je-
zikovne/predbralne in matematične/števne kompetentnosti ob vstopu v
šolo in stališča do določenih dejavnosti (npr. poslušanje zgodbic). Temeljne
kompetentnosti predstavljajo skupek znanj, spretnosti, vedenj, ki so osre-
dnjega pomena za delo v šoli (npr. poznavanje črk, številk) in same po sebi
lajšajo doseganje standardov znanja, po drugi strani pa verjetno »vsebu-
jejo« informacijo o drugih otrokovih značilnostih (npr. inteligentnost) in
132
značilnosti mame in družinskega okolja nismo preverjali, ker je bilo samo-
uravnavanje nepomemben napovednik). Dobljeni rezultati niso skladni s
hipotezo 6.
V pregledu literature smo ugotovili, da je bil odnos med samouravna-
vanjem in vedenjem pozunanjenja najbolj dosleden, pa tudi raziskav je bilo
največ (v primerjavi z raziskavami, ki so ugotavljale odnos med samourav-
navanjem vedenjem ponotranjenja), zato so dobljeni rezultati nekoliko pre-
sentljivi. Vedenje oziroma težave pozunanjenja so se večinoma povezovale
z nizko izraznostjo vseh treh komponent prizadevnega nadzora v otroštvu
in mladostništvu (npr. Eisenberg et al. 1995, 1997; Eisenberg, Cumberland
et al. 2001; Eisenberg, Ma et al. 2007; Eisenberg, Sadovsky et al. 2005; Ei-
senberg, Spinrad et al. 2004; Murphy et al. 2004; NICHD 2003; Valien-
te et al. 2003; Zhou et al. 2007). Po drugi strani pa D. L. Diener in Kim pri
predšolskih otrocih nista našla pomembnega učinka samouravnavanja na
vedenje pozunanjenja (pomembna je bila interakcija med samouravnava-
njem in jezo). Možnih je več razlag, zakaj v pričujoči raziskavi nismo naš-
li pomembnega učinka. Kot mero samouravnavanja smo uporabili izključ-
no vedenjske mere, medtem ko so v navedenih raziskavah avtorji uporabili
tudi/samo vprašalnike. Poleg tega je možno, da so njihove vedenjske mere
merile tudi impulzivnost, ki jo opredelujemo kot pomanjkanje reaktivne-
ga – in ne prizadevnega – nadzora (Eisenberg, Cumberland et al. 2001; Ei-
senberg, Hofer et al. 2007; Eisenberg, Eggum et al. 2010), ki se povezuje z
vedenjem pozunanjenja (Eisenberg, Eggum et al. 2010). Nadalje so nekate-
ri raziskovalci ugotavljali prispevek samouravnavanja k težavam (in ne ve-
denju) pozunanjenja; gre torej za ekstremno izraženo vedenje pozunanje-
nja (otroci so imeli na vprašalniku rezultat višji od neke vrednosti). Možno
je, da je prizadevni nadzor bolj pomemben pri otrocih, pri katerih je težav-
no vedenje bolj izraženo.
(C) Skupna interpretacija
V obeh obravnavanih modelih napovednikov vedenjskih težav in učne
uspešnosti so bile najpomembnejši dejavnik učne uspešnosti otrokove je-
zikovne/predbralne in matematične/števne kompetentnosti ob vstopu v
šolo in stališča do določenih dejavnosti (npr. poslušanje zgodbic). Temeljne
kompetentnosti predstavljajo skupek znanj, spretnosti, vedenj, ki so osre-
dnjega pomena za delo v šoli (npr. poznavanje črk, številk) in same po sebi
lajšajo doseganje standardov znanja, po drugi strani pa verjetno »vsebu-
jejo« informacijo o drugih otrokovih značilnostih (npr. inteligentnost) in
132
