Page 133 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 133
r azpr ava in implik acije
značilnostih okolja, iz katerega otrok izhaja (npr. izobrazba staršev), ki so
prav tako pomembne za učno uspešnost; temeljne kompetentnosti imajo
skupno varianco z drugimi dejavniki. Menimo, da sta to glavna razloga,
da je bil dosežek na preizkusu PIPS tako pomemben dejavnik učne uspeš-
nosti; višina koeficientov poti je znašala 0,50 in 0,53, medtem ko je bil pri
ostalih obravnavanih dejavnikih koeficient poti nižji od 0,15. Tudi D. J. Sti-
pek in R. H. Ryan (1997) sta opozorila, da nizke spoznavne kompetentnosti
pred vstopom v šolo vodijo k nizki učni uspešnosti in drugim negativnim
socialnim in osebnim izidom, povezanim z neuspešnostjo v šoli. Pri tem je
seveda potrebno opozoriti, da dosežka na preizkusu PIPS ne smemo razu-
meti kot razvrstitveni kriterij (otrok bo oziroma ne bo učno uspešen), pač
pa dosežek nakazuje potrebo po obsežnejši evalvaciji in spremljanju otro-
kovega napredka.
Pri napovednikih vedenja ponotranjenja smo delno podprli model
Brodya in sodelavcev (2002): mamine psihološke značilnosti→starševstvo/
družinsko okolje→samouravnavanje→vedenje ponotranjenja. Vse poti so
imele pomembne koeficiente, vendar je bil posredni učinek preko samo-
uravnavanje nepomemben. Mamine značilnosti (optimizem, samospošto-
vanje, zadovoljstvo, odsotnost depresivnih teženj) so pomembno in visoko
prispevale k značilnostim družinskega okolja (avtoritativnost, spodbuja-
nje nadzora, nizka raven uveljavljenja moči in neučinkovitega nadzora).
Za otrokov razvoj ugodnejše značilnosti starševstva (vsaj v zahodnih teh-
nološko razvitih družbah; Zupančič idr., 2004) so vzdolžno napovedova-
le otrokovo učinkovitejšo inhibicijo dominantnega odziva in/ali aktivacijo
nedominantega odziva ter vzdrževanje pozornosti (samouravnavanje), kar
je nadalje napovedovalo odsotnost vedenja ponotranjenja. Možno je tudi,
da imajo mamine psihološke značilnosti neposreden učinek na otrokovo
samouravnavanje (npr. preko modeliranja vedenja) ali preko dedljivosti,
vendar tega nismo preverjali. Vsakega od konstruktov (starševstvo, samo-
uravnavanje in vedenje ponotranjenja) je ocenil drugega ocenjevalec (sa-
moocena mame, individualni preizkus in ocena vzgojiteljice).
Procesi, skozi katere značilnosti starševstva učinkujejo na otrokov ra-
zvoj samouravnavanja, so verjetno različni. Morda mame, za katere je zna-
čilno ugodno starševstvo, tudi zagotavljajo okolje, v katerem se zmožnosti
samouravnavanja lažje razvijajo; npr. okolje, ki je predvidljivo in prilagoje-
no otrokovim razvojnim zmožnostim in potrebam, manj verjetno povzroči
pretirano čustveno vzburjenje ali negativna čustva, ki otežkočajo uravna-
vanje in učenje; kadar so otroci pretirano vznemirjeni, imajo morda težave
133
značilnostih okolja, iz katerega otrok izhaja (npr. izobrazba staršev), ki so
prav tako pomembne za učno uspešnost; temeljne kompetentnosti imajo
skupno varianco z drugimi dejavniki. Menimo, da sta to glavna razloga,
da je bil dosežek na preizkusu PIPS tako pomemben dejavnik učne uspeš-
nosti; višina koeficientov poti je znašala 0,50 in 0,53, medtem ko je bil pri
ostalih obravnavanih dejavnikih koeficient poti nižji od 0,15. Tudi D. J. Sti-
pek in R. H. Ryan (1997) sta opozorila, da nizke spoznavne kompetentnosti
pred vstopom v šolo vodijo k nizki učni uspešnosti in drugim negativnim
socialnim in osebnim izidom, povezanim z neuspešnostjo v šoli. Pri tem je
seveda potrebno opozoriti, da dosežka na preizkusu PIPS ne smemo razu-
meti kot razvrstitveni kriterij (otrok bo oziroma ne bo učno uspešen), pač
pa dosežek nakazuje potrebo po obsežnejši evalvaciji in spremljanju otro-
kovega napredka.
Pri napovednikih vedenja ponotranjenja smo delno podprli model
Brodya in sodelavcev (2002): mamine psihološke značilnosti→starševstvo/
družinsko okolje→samouravnavanje→vedenje ponotranjenja. Vse poti so
imele pomembne koeficiente, vendar je bil posredni učinek preko samo-
uravnavanje nepomemben. Mamine značilnosti (optimizem, samospošto-
vanje, zadovoljstvo, odsotnost depresivnih teženj) so pomembno in visoko
prispevale k značilnostim družinskega okolja (avtoritativnost, spodbuja-
nje nadzora, nizka raven uveljavljenja moči in neučinkovitega nadzora).
Za otrokov razvoj ugodnejše značilnosti starševstva (vsaj v zahodnih teh-
nološko razvitih družbah; Zupančič idr., 2004) so vzdolžno napovedova-
le otrokovo učinkovitejšo inhibicijo dominantnega odziva in/ali aktivacijo
nedominantega odziva ter vzdrževanje pozornosti (samouravnavanje), kar
je nadalje napovedovalo odsotnost vedenja ponotranjenja. Možno je tudi,
da imajo mamine psihološke značilnosti neposreden učinek na otrokovo
samouravnavanje (npr. preko modeliranja vedenja) ali preko dedljivosti,
vendar tega nismo preverjali. Vsakega od konstruktov (starševstvo, samo-
uravnavanje in vedenje ponotranjenja) je ocenil drugega ocenjevalec (sa-
moocena mame, individualni preizkus in ocena vzgojiteljice).
Procesi, skozi katere značilnosti starševstva učinkujejo na otrokov ra-
zvoj samouravnavanja, so verjetno različni. Morda mame, za katere je zna-
čilno ugodno starševstvo, tudi zagotavljajo okolje, v katerem se zmožnosti
samouravnavanja lažje razvijajo; npr. okolje, ki je predvidljivo in prilagoje-
no otrokovim razvojnim zmožnostim in potrebam, manj verjetno povzroči
pretirano čustveno vzburjenje ali negativna čustva, ki otežkočajo uravna-
vanje in učenje; kadar so otroci pretirano vznemirjeni, imajo morda težave
133
