Page 130 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 130
vedenjske težave in učna uspešnost
so preverili neposredni učinek maminih značilnosti na otrokovo social-
no in učno kompetentnost ter prilagajanje (v smislu vedenja pozunanjenja
in ponotranjenja), ni pokazal pomembnih povezav med obravnavanimi
maminimi in otrokovimi značilnostmi. Drugi raziskovalci so večinoma
našli negativen učinek mamine depresivnosti na različne značilnosti star-
ševstva, npr. na spodbujanje otrokovega razvoja, čustveno podporo in to-
plino, doslednost, sprejemanje (npr. Conger et al. 1992; Hammen et al.
2004; Jackson et al. 2000). Po drugi strani Jean Yeung s sodelavci (2002)
ni našel pomembne povezanosti med maminim depresivnim razpolože-
njem in spodbujanjem spoznavnega razvoja otroka ter toplino (našel pa je
pozitivno povezanost z dimenzijo kaznovanja). Ostalih maminih psiho-
loških značilnosti raziskovalci niso ugotavljali.
Otroci mam, ki so poročale, da npr. uporabljajo tehniko indukci-
je (avtoritativnost), da spobujajo dojemanje pojavov v naravi (spodbuja-
nje spoznavnega razvoja), da redko popuščajo otrokovim manj razumnim
in utemeljnim potrebam in željam (nizka raven neučinkovitega nadzora),
da otroku redko odvzamejo privilegije (nizka raven uveljavljanja moči), so
imeli višji prizadevni nadzor (bolje so se odrezali pri nalogah hitrega in po-
časnega risanja, počasne hoje in razvrščanja kart po dveh različnih dimen-
zijah); koeficient poti je bil nizek. Podobno so ugotavljali tuji raziskovalci;
npr. za mamino odzivnost (v smislu podpore, sprejemanja in občutljivo-
sti) pri vzorcu malčkov (Kochanska et al. 2000), mamino toplino in niz-
ko raven kaznovanja pri otrocih (Colman et al. 2006), mamino postavlja-
nje meja in spoštovanje avtonomije pri predšolskih otrocih, ne pa tudi za
dimenziji topline in negativnosti (Lengua et al. 2007). Nekateri raziskoval-
ci so – podobno kot v pričujoči raziskavi – ugotavljali, v kolikšni meri sku-
pek več značilnosti starševstva (v smislu konstrukta) prispeva k otroko-
vemu samouravnavanju. Strogo-konfliktno starševstvo (konflikti, fizično
kaznovanje) je negativno, skrbno-odzivno (vpletenost, skrbnost, naklonje-
nost, nizka raven kritike in negativnih čustvev) pa pozitivno prispevalo k
mladostnikovemu samouravnavanju (Brody in Ge 2001). Podobno so poro-
čali tudi Eisenberg, Zhou in drugi (2005) za pozitivno starševstvo (toplina,
izražanje pozitivnih čustev) ter Spinrad in drugi (2007) za podporno star-
ševstvo (podpora, toplina, občutljivost). Nasprotno pa v raziskavi NICHD
(2003) značilnosti družinskega okolja (spodbujanje spoznavnega razvoja,
občutljivost mame) niso pomembno prispevale k otrokovemu vzdrževanju
pozornosti (vidik samouravnavanja). Procesi, skozi katere značilnosti star-
ševstva učinkujejo na otrokov razvoj samouravnavanja, so različni; neka-
130
so preverili neposredni učinek maminih značilnosti na otrokovo social-
no in učno kompetentnost ter prilagajanje (v smislu vedenja pozunanjenja
in ponotranjenja), ni pokazal pomembnih povezav med obravnavanimi
maminimi in otrokovimi značilnostmi. Drugi raziskovalci so večinoma
našli negativen učinek mamine depresivnosti na različne značilnosti star-
ševstva, npr. na spodbujanje otrokovega razvoja, čustveno podporo in to-
plino, doslednost, sprejemanje (npr. Conger et al. 1992; Hammen et al.
2004; Jackson et al. 2000). Po drugi strani Jean Yeung s sodelavci (2002)
ni našel pomembne povezanosti med maminim depresivnim razpolože-
njem in spodbujanjem spoznavnega razvoja otroka ter toplino (našel pa je
pozitivno povezanost z dimenzijo kaznovanja). Ostalih maminih psiho-
loških značilnosti raziskovalci niso ugotavljali.
Otroci mam, ki so poročale, da npr. uporabljajo tehniko indukci-
je (avtoritativnost), da spobujajo dojemanje pojavov v naravi (spodbuja-
nje spoznavnega razvoja), da redko popuščajo otrokovim manj razumnim
in utemeljnim potrebam in željam (nizka raven neučinkovitega nadzora),
da otroku redko odvzamejo privilegije (nizka raven uveljavljanja moči), so
imeli višji prizadevni nadzor (bolje so se odrezali pri nalogah hitrega in po-
časnega risanja, počasne hoje in razvrščanja kart po dveh različnih dimen-
zijah); koeficient poti je bil nizek. Podobno so ugotavljali tuji raziskovalci;
npr. za mamino odzivnost (v smislu podpore, sprejemanja in občutljivo-
sti) pri vzorcu malčkov (Kochanska et al. 2000), mamino toplino in niz-
ko raven kaznovanja pri otrocih (Colman et al. 2006), mamino postavlja-
nje meja in spoštovanje avtonomije pri predšolskih otrocih, ne pa tudi za
dimenziji topline in negativnosti (Lengua et al. 2007). Nekateri raziskoval-
ci so – podobno kot v pričujoči raziskavi – ugotavljali, v kolikšni meri sku-
pek več značilnosti starševstva (v smislu konstrukta) prispeva k otroko-
vemu samouravnavanju. Strogo-konfliktno starševstvo (konflikti, fizično
kaznovanje) je negativno, skrbno-odzivno (vpletenost, skrbnost, naklonje-
nost, nizka raven kritike in negativnih čustvev) pa pozitivno prispevalo k
mladostnikovemu samouravnavanju (Brody in Ge 2001). Podobno so poro-
čali tudi Eisenberg, Zhou in drugi (2005) za pozitivno starševstvo (toplina,
izražanje pozitivnih čustev) ter Spinrad in drugi (2007) za podporno star-
ševstvo (podpora, toplina, občutljivost). Nasprotno pa v raziskavi NICHD
(2003) značilnosti družinskega okolja (spodbujanje spoznavnega razvoja,
občutljivost mame) niso pomembno prispevale k otrokovemu vzdrževanju
pozornosti (vidik samouravnavanja). Procesi, skozi katere značilnosti star-
ševstva učinkujejo na otrokov razvoj samouravnavanja, so različni; neka-
130
