Page 137 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 137
r azpr ava in implik acije
kljub temu da gre za značilnost temperamenta. Spodaj predlagamo možno
obravnavo, usmerjeno na vedenjske težave in samouravnavanje.
Najučinkovitejše so obravnave, ki so večkomponentne, kar pomeni,
da obsegajo delo z otroki (s celotno skupino kot tudi s tistimi z vedenjski-
mi težavami), učitelji, starši (Conduct problems prevention research group –
CPPRG 1999; Patterson et al. 1989). Če se zgledujemo po programih FAST-
-TRACK (CPPRG 1999) in PATHS (Kam, Greenberg, Kusché 2004), lahko
oblikujemo obravnavo, usmerjeno na socialno vedenje in tudi samourav-
navanje. Del obravnave je univerzalen (namenjen vsem otrokom v razredu
oziroma v skupini), izvaja jo posebej usposobljena učiteljica oziroma vzgo-
jiteljica. Vključuje razvijanje naslednjih področjih: (1) razumevanje čustev
in komunikacije (npr. prepoznavanje in poimenovanje čustev s pomočjo
»čustevnih obrazov«, razlikovanje med čustvi in vedenjem), (2) prijateljstva
(npr. vključevanje, sodelovanje, pogajanja), (3) samouravnavanje (npr. pri-
zadevna inhibicija vedenja, uravnavanje ravni vzburjenja s pomočjo »teh-
nike želva« – želva se skrije v oklep, da razmisli, preden se odzove), (4)
reševanje socialnih problemov (prepoznavanje problema, oblikovanje mo-
žnih odzivov, evalvacija odzivov in načrtovanje). Del obravnave je selek-
tiven in namenjen otrokom z vedenjskimi težavami in njihovim staršem.
Trening socialnih spretnosti za težavne otroke je namenjen utrjevanju in
vaji usvojenih spretnosti (med univerzalno obravnavo). Skupine za star-
še se osredotočajo na: (1) oblikovanje pozitivnega odnosa med družino in
šolo ter podporo otrokovemu prilagajanju na šolo, (2) razvijanje starševega
samouravnavanja, (3) spodbujanje razvojno primernih pričakovanj s stra-
ni staršev in (4) izboljševanje starševskih vedenj in spretnosti za izboljšanje
interakcije med starši in otrokom. Selektivni del obravnave vključuje tudi
individualno podporo staršem pri prenosu naučenega v vsakodnevno pra-
kso (npr. obisk na domu). Opisana obravnava skladno z ugotovitvami pri-
čujoče raziskave, da značilnosti starševstva vzdolžno prispevajo k otroko-
vemu samouravnavanju (in posledično socialnemu vedenju), vključuje tudi
delo s starši (v smislu razvijanja bolj pozitivnega, učinkovitega starševstva).
137
kljub temu da gre za značilnost temperamenta. Spodaj predlagamo možno
obravnavo, usmerjeno na vedenjske težave in samouravnavanje.
Najučinkovitejše so obravnave, ki so večkomponentne, kar pomeni,
da obsegajo delo z otroki (s celotno skupino kot tudi s tistimi z vedenjski-
mi težavami), učitelji, starši (Conduct problems prevention research group –
CPPRG 1999; Patterson et al. 1989). Če se zgledujemo po programih FAST-
-TRACK (CPPRG 1999) in PATHS (Kam, Greenberg, Kusché 2004), lahko
oblikujemo obravnavo, usmerjeno na socialno vedenje in tudi samourav-
navanje. Del obravnave je univerzalen (namenjen vsem otrokom v razredu
oziroma v skupini), izvaja jo posebej usposobljena učiteljica oziroma vzgo-
jiteljica. Vključuje razvijanje naslednjih področjih: (1) razumevanje čustev
in komunikacije (npr. prepoznavanje in poimenovanje čustev s pomočjo
»čustevnih obrazov«, razlikovanje med čustvi in vedenjem), (2) prijateljstva
(npr. vključevanje, sodelovanje, pogajanja), (3) samouravnavanje (npr. pri-
zadevna inhibicija vedenja, uravnavanje ravni vzburjenja s pomočjo »teh-
nike želva« – želva se skrije v oklep, da razmisli, preden se odzove), (4)
reševanje socialnih problemov (prepoznavanje problema, oblikovanje mo-
žnih odzivov, evalvacija odzivov in načrtovanje). Del obravnave je selek-
tiven in namenjen otrokom z vedenjskimi težavami in njihovim staršem.
Trening socialnih spretnosti za težavne otroke je namenjen utrjevanju in
vaji usvojenih spretnosti (med univerzalno obravnavo). Skupine za star-
še se osredotočajo na: (1) oblikovanje pozitivnega odnosa med družino in
šolo ter podporo otrokovemu prilagajanju na šolo, (2) razvijanje starševega
samouravnavanja, (3) spodbujanje razvojno primernih pričakovanj s stra-
ni staršev in (4) izboljševanje starševskih vedenj in spretnosti za izboljšanje
interakcije med starši in otrokom. Selektivni del obravnave vključuje tudi
individualno podporo staršem pri prenosu naučenega v vsakodnevno pra-
kso (npr. obisk na domu). Opisana obravnava skladno z ugotovitvami pri-
čujoče raziskave, da značilnosti starševstva vzdolžno prispevajo k otroko-
vemu samouravnavanju (in posledično socialnemu vedenju), vključuje tudi
delo s starši (v smislu razvijanja bolj pozitivnega, učinkovitega starševstva).
137
