Page 135 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 135
r azpr ava in implik acije
je) v skladu z zahtevami socialne situacije (Eisenberg, Eggum et al. 2010;
Eisenberg, Hofer et al. 2007). Zelo verjetno je, da otrokovo samouravnava-
nje prispeva k socialno prilagojenemu vedenju posredno preko učinka na
spoznavne, fiziološke in socialne procese.
Če povzamemo, je bilo tako za učno uspešnost kot vedenjske težave
pomembnih manj dejavnikov, kot smo jih predpostavili v hipotezi 5 Skla-
dno s hipotezo 5 smo ugotovili pomemben prispevek otrokovih temeljnih
kompetentnosti ob vstopu v šolo in delno starševstva, posredno pa tudi izo-
brazbe mame. Ostale otrokove značilnosti (inteligentnost, samouravnava-
nje) niso bile pomembne, kar ni skladno s hipotezo 5. Nadalje smo ugotovi-
li pomemben prispevek otrokovega samouravnavanja in izobrazbe mame
k vedenju ponotranjenja (skladno s hipotezo 5), medtem ko posreden uči-
nek psiholoških značilnosti mame in značilnosti družinskega okolja ni bil
pomemben (ni skladno s hipotezo 5). Noben izmed obravnavanih dejavni-
kov vedenja pozunanjenja ni bil pomemben (ni skladno s hipotezo 5). Poleg
tega so rezultati pokazali, da so odnosi med vedenjskimi težavami in učno
uspešnostjo (nasičenosti, korelacije, avtoregresijske poti in poti navzkriž-
nega zamika) po vključitvi izbranih napovednikov ostali nespremenjeni;
to pomeni, da so navkrižne poti med konstrukti pristne in niso posledica
tega, da bi na odnos med njimi ni vplivala tretja spremenljivka (npr. temelj-
ne kompetentnosti), ki bi povzročila navidezno pomemben odnos (Masten
et al. 2005).
Praktične implikacije
Poznavanje dejavnikov, ki pojasnujejo zgodnjo učno uspešnost in vedenj-
ske težave otrok v šoli, je pomembno tako za otroke in njihove starše kot
tudi za strokovne (učiteljice) in svetovalne delavke v šolah, vodstvene de-
lavce (ravnatelje) in politike. Predvsem za učno uspešnost rezultati raziskav
(npr. McClelland et al. 2006) kažejo na pomen zgodnjega ukrepanja, saj se
med šolanjem razlike v učni uspešnosti med učenci kvečjemu večajo. Naj-
pomembnejši dejavnik učne uspešnosti so bile temeljne kompetentnosti ob
vstopu v šolo. Te se nanašajo na jezikovne/predbralne in matematične/štev-
ne kompetentnosti ter stališča do nekaterih dejavnosti; ugotavljali smo jih
s pomočjo relativno kratkega preizkusa, ki bi ga lahko uporabile tudi uči-
teljice same.
Iz tega lahko sklepamo, da je pri prvošolcih zelo pomembno zgodaj
začeti proces prepoznavanja in predvsem tudi zgodaj obravnavati primanj-
kljaje na področju temeljnih spoznavnih/učnih kompetentnosti. Z zgodnjo
135
je) v skladu z zahtevami socialne situacije (Eisenberg, Eggum et al. 2010;
Eisenberg, Hofer et al. 2007). Zelo verjetno je, da otrokovo samouravnava-
nje prispeva k socialno prilagojenemu vedenju posredno preko učinka na
spoznavne, fiziološke in socialne procese.
Če povzamemo, je bilo tako za učno uspešnost kot vedenjske težave
pomembnih manj dejavnikov, kot smo jih predpostavili v hipotezi 5 Skla-
dno s hipotezo 5 smo ugotovili pomemben prispevek otrokovih temeljnih
kompetentnosti ob vstopu v šolo in delno starševstva, posredno pa tudi izo-
brazbe mame. Ostale otrokove značilnosti (inteligentnost, samouravnava-
nje) niso bile pomembne, kar ni skladno s hipotezo 5. Nadalje smo ugotovi-
li pomemben prispevek otrokovega samouravnavanja in izobrazbe mame
k vedenju ponotranjenja (skladno s hipotezo 5), medtem ko posreden uči-
nek psiholoških značilnosti mame in značilnosti družinskega okolja ni bil
pomemben (ni skladno s hipotezo 5). Noben izmed obravnavanih dejavni-
kov vedenja pozunanjenja ni bil pomemben (ni skladno s hipotezo 5). Poleg
tega so rezultati pokazali, da so odnosi med vedenjskimi težavami in učno
uspešnostjo (nasičenosti, korelacije, avtoregresijske poti in poti navzkriž-
nega zamika) po vključitvi izbranih napovednikov ostali nespremenjeni;
to pomeni, da so navkrižne poti med konstrukti pristne in niso posledica
tega, da bi na odnos med njimi ni vplivala tretja spremenljivka (npr. temelj-
ne kompetentnosti), ki bi povzročila navidezno pomemben odnos (Masten
et al. 2005).
Praktične implikacije
Poznavanje dejavnikov, ki pojasnujejo zgodnjo učno uspešnost in vedenj-
ske težave otrok v šoli, je pomembno tako za otroke in njihove starše kot
tudi za strokovne (učiteljice) in svetovalne delavke v šolah, vodstvene de-
lavce (ravnatelje) in politike. Predvsem za učno uspešnost rezultati raziskav
(npr. McClelland et al. 2006) kažejo na pomen zgodnjega ukrepanja, saj se
med šolanjem razlike v učni uspešnosti med učenci kvečjemu večajo. Naj-
pomembnejši dejavnik učne uspešnosti so bile temeljne kompetentnosti ob
vstopu v šolo. Te se nanašajo na jezikovne/predbralne in matematične/štev-
ne kompetentnosti ter stališča do nekaterih dejavnosti; ugotavljali smo jih
s pomočjo relativno kratkega preizkusa, ki bi ga lahko uporabile tudi uči-
teljice same.
Iz tega lahko sklepamo, da je pri prvošolcih zelo pomembno zgodaj
začeti proces prepoznavanja in predvsem tudi zgodaj obravnavati primanj-
kljaje na področju temeljnih spoznavnih/učnih kompetentnosti. Z zgodnjo
135
