Page 125 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 125
r azpr ava in implik acije
Drugi napovedniki
Poleg odnosa med vedenjskimi težavami in učno uspešnostjo smo v priču-
joči raziskavi ugotavljali tudi učinek nekaterih drugih napovednikov na ve-
denje ponotranjenja, vedenje pozunanjenja in na učno uspešnost ter na od-
nose med njimi. V hipotezi 5 smo predpostavili nekatere napovednike za
vsakega od konstruktov (glej sliki 4 in 5). Pričakovali smo, da bo vključitev
izbranih napovednikov oslabila odnos med učno uspešnostjo in vedenjski-
mi težavami (v primerjavi z modeloma brez napovednikov, ki sta na slikah
6 in 7). Hipotezo smo preverili s pomočjo strukturnega modeliranja. V mo-
dela, ki sta prikazana na slikah 6 in 7 smo posamično vključili izbrane na-
povednike (in ustrezne označevalce), nato pa v »skupni« model vključili vse
pomembne dejavnike iz posamičnih »delnih« modelov.
(A) Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
SEM model, ki je vključeval vedenje ponotranjenja in učno uspešnost
pri M2 in M4 ter pomembne dejavnike iz »delnih« modelov, je imel zado-
voljivo prileganje, nasičenosti vseh označevalcev so bile pomembne, koe-
ficienti avtoregresijskih in navzkrižnih poti so bili podobni kot v mode-
lu brez dejavnikov (pomembna sta bila oba avtoregresijska koeficienta in
navzkrižni od M2 vedenja ponotranjenja do M4 učne uspešnosti; glej sli-
ko 9). Pomembna napovednika učne uspešnosti so bile značilnosti star-
ševstva in otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo, posredno
pa tudi izobrazba mame. Pomembna napovednika odsotnosti vedenja po-
notranjenja sta bila otrokovo samouravnavanje in izobrazba mame. Posre-
den učinek značilnosti starševstva in psiholoških značilnosti mame (preko
samouravnavanja) ni bil pomemben, kljub temu da so bile vse posamič-
ne poti pomembne. Rezultati delno podpirajo hipotezo 5. V nadaljevanju
najprej predstavljamo (a) napovednike učne uspešnosti, nato se osredoto-
čamo na (b) napovednike vedenja ponotranjenja.
(a) Napovedniki učne uspešnosti
Kot smo že omenili, sta bila pomembna dejavnika otrokove učne us-
pešnosti temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo in značilnosti družin-
skega okolja (starševstvo), kar je skladno s hipotezo 5. Pomemben posreden
napovednik je bila tudi izobrazba mame (preko temeljnih kompetentnosti
ob vstopi v šolo). Ostala napovednika (nebesedna inteligentnost in samou-
ravnavanje) nista bila pomembna, kar ni skladno s hipotezo 5. Otrokove te-
meljne kompetentnosti ob vstopu v šolo, ki obsegajo jezikovne/predbralne
125
Drugi napovedniki
Poleg odnosa med vedenjskimi težavami in učno uspešnostjo smo v priču-
joči raziskavi ugotavljali tudi učinek nekaterih drugih napovednikov na ve-
denje ponotranjenja, vedenje pozunanjenja in na učno uspešnost ter na od-
nose med njimi. V hipotezi 5 smo predpostavili nekatere napovednike za
vsakega od konstruktov (glej sliki 4 in 5). Pričakovali smo, da bo vključitev
izbranih napovednikov oslabila odnos med učno uspešnostjo in vedenjski-
mi težavami (v primerjavi z modeloma brez napovednikov, ki sta na slikah
6 in 7). Hipotezo smo preverili s pomočjo strukturnega modeliranja. V mo-
dela, ki sta prikazana na slikah 6 in 7 smo posamično vključili izbrane na-
povednike (in ustrezne označevalce), nato pa v »skupni« model vključili vse
pomembne dejavnike iz posamičnih »delnih« modelov.
(A) Vedenje ponotranjenja in učna uspešnost
SEM model, ki je vključeval vedenje ponotranjenja in učno uspešnost
pri M2 in M4 ter pomembne dejavnike iz »delnih« modelov, je imel zado-
voljivo prileganje, nasičenosti vseh označevalcev so bile pomembne, koe-
ficienti avtoregresijskih in navzkrižnih poti so bili podobni kot v mode-
lu brez dejavnikov (pomembna sta bila oba avtoregresijska koeficienta in
navzkrižni od M2 vedenja ponotranjenja do M4 učne uspešnosti; glej sli-
ko 9). Pomembna napovednika učne uspešnosti so bile značilnosti star-
ševstva in otrokove temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo, posredno
pa tudi izobrazba mame. Pomembna napovednika odsotnosti vedenja po-
notranjenja sta bila otrokovo samouravnavanje in izobrazba mame. Posre-
den učinek značilnosti starševstva in psiholoških značilnosti mame (preko
samouravnavanja) ni bil pomemben, kljub temu da so bile vse posamič-
ne poti pomembne. Rezultati delno podpirajo hipotezo 5. V nadaljevanju
najprej predstavljamo (a) napovednike učne uspešnosti, nato se osredoto-
čamo na (b) napovednike vedenja ponotranjenja.
(a) Napovedniki učne uspešnosti
Kot smo že omenili, sta bila pomembna dejavnika otrokove učne us-
pešnosti temeljne kompetentnosti ob vstopu v šolo in značilnosti družin-
skega okolja (starševstvo), kar je skladno s hipotezo 5. Pomemben posreden
napovednik je bila tudi izobrazba mame (preko temeljnih kompetentnosti
ob vstopi v šolo). Ostala napovednika (nebesedna inteligentnost in samou-
ravnavanje) nista bila pomembna, kar ni skladno s hipotezo 5. Otrokove te-
meljne kompetentnosti ob vstopu v šolo, ki obsegajo jezikovne/predbralne
125
