Page 120 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 120
vedenjske težave in učna uspešnost
veduje učno uspešnost (obratno pa ni veljalo; obe ugotovitvi se razlikujeta
od naših rezultatov), po drugi strani pa vedenje ponotranjenja ne napove-
duje učne uspešnosti (obratno pa je veljalo od mladostništva dalje; oboje je
drugačno od naših rezultatov). V njihovi raziskavi so spremljali udeležence
od poznega otroštva do zgodnje odraslosti, tako da gre za napovedi preko
več razvojnih obdobij, medtem ko gre v naši raziskavi za napoved znotraj
srednjega otroštva. Primerjava kaže na to, da so morda povezave učne us-
pešnosti z vedenjem pozunanjenja stabilne že od srednjega otroštva pa do
srednjega mladostništva, medtem ko povezave z vedenjem ponotranjenja
niso. Naši rezultati so skladni tudi z ugotovitvami Ladda (1990), ki je poro-
čal, da je socialna kompetentnost (število novih prijateljstev) vzdolžno na-
povedovala prilagajanje na šolo (to je obsegalo tudi komponento učnih do-
sežkov).
Po drugi strani so M. Welsh in drugi (2001) pri podobno starih otro-
cih, kot so bili vključeni v pričujoči raziskavi, našli učinek učne kompeten-
tnosti tako na pozitivni kot na negativni vidik socialnega vedenja (tj. na
socialno kompetentnost in vedenje pozunanjenja); potrebno je upošteva-
ti, da niso uporabili čiste mere učne uspešnosti, saj je njihova mera vključe-
vala tudi socialne vidike (npr. trud pri predmetu, delovne navade). Neko-
liko drugačne so bile tudi njihove ugotovitve pri obrnjeni smeri napovedi;
v pričujoči raziskavi so tako pozitivni kot oba negativna vidika socialnega
vedenja vzdolžno napovedovali učno uspešnost, medtem ko so omenjeni
raziskovalci našli učinek socialne kompetentnosti na učno kompetentnost
(vendar manj dosledno kot pri obratni smeri napovedi), ne pa tudi učinka
vedenja pozunanjenja na učno kompetentnost.
Večina raziskovalcev, ki so obravnavali enosmerne modele (učinek so-
cialnega vedenja na učno uspešnost, zelo redko obrnjeno), navaja podob-
ne rezultate, kot se kažejo v pričujoči študiji. Skladno z rezultati pričujo-
če raziskave so negativni vzdolžni učinek vedenja ponotranjenja na učno
uspešnost našli nekateri raziskovalci (Downer in Pianta 2006; Normande-
au in Guay 1998; Zupančič in Kavčič 2007a – kratkotrajni učinek, tj. v is-
tem šolskem letu), po drugi strani pa ga nekateri niso (npr. DiLalla et al.
2004 – poročajo o pozitivnem učinku; Vitaro et al. 2005). Skladno z rezul-
tati pričujoče raziskave so negativni vzdolžni učinek vedenja pozunanje-
nja na učno uspešnost našli nekateri raziskovalci (Downer in Pianta 2006;
Englund et al. 2008; Ladd et al. 1999; Normandeau in Guay, 1998 – po-
sredni učinek preko samonadzora, neposredni je bil nepomemben; Vita-
ro et al. 2005; Zupančič in Kavčič 2007a), po drugi strani pa o nepomemb-
120
veduje učno uspešnost (obratno pa ni veljalo; obe ugotovitvi se razlikujeta
od naših rezultatov), po drugi strani pa vedenje ponotranjenja ne napove-
duje učne uspešnosti (obratno pa je veljalo od mladostništva dalje; oboje je
drugačno od naših rezultatov). V njihovi raziskavi so spremljali udeležence
od poznega otroštva do zgodnje odraslosti, tako da gre za napovedi preko
več razvojnih obdobij, medtem ko gre v naši raziskavi za napoved znotraj
srednjega otroštva. Primerjava kaže na to, da so morda povezave učne us-
pešnosti z vedenjem pozunanjenja stabilne že od srednjega otroštva pa do
srednjega mladostništva, medtem ko povezave z vedenjem ponotranjenja
niso. Naši rezultati so skladni tudi z ugotovitvami Ladda (1990), ki je poro-
čal, da je socialna kompetentnost (število novih prijateljstev) vzdolžno na-
povedovala prilagajanje na šolo (to je obsegalo tudi komponento učnih do-
sežkov).
Po drugi strani so M. Welsh in drugi (2001) pri podobno starih otro-
cih, kot so bili vključeni v pričujoči raziskavi, našli učinek učne kompeten-
tnosti tako na pozitivni kot na negativni vidik socialnega vedenja (tj. na
socialno kompetentnost in vedenje pozunanjenja); potrebno je upošteva-
ti, da niso uporabili čiste mere učne uspešnosti, saj je njihova mera vključe-
vala tudi socialne vidike (npr. trud pri predmetu, delovne navade). Neko-
liko drugačne so bile tudi njihove ugotovitve pri obrnjeni smeri napovedi;
v pričujoči raziskavi so tako pozitivni kot oba negativna vidika socialnega
vedenja vzdolžno napovedovali učno uspešnost, medtem ko so omenjeni
raziskovalci našli učinek socialne kompetentnosti na učno kompetentnost
(vendar manj dosledno kot pri obratni smeri napovedi), ne pa tudi učinka
vedenja pozunanjenja na učno kompetentnost.
Večina raziskovalcev, ki so obravnavali enosmerne modele (učinek so-
cialnega vedenja na učno uspešnost, zelo redko obrnjeno), navaja podob-
ne rezultate, kot se kažejo v pričujoči študiji. Skladno z rezultati pričujo-
če raziskave so negativni vzdolžni učinek vedenja ponotranjenja na učno
uspešnost našli nekateri raziskovalci (Downer in Pianta 2006; Normande-
au in Guay 1998; Zupančič in Kavčič 2007a – kratkotrajni učinek, tj. v is-
tem šolskem letu), po drugi strani pa ga nekateri niso (npr. DiLalla et al.
2004 – poročajo o pozitivnem učinku; Vitaro et al. 2005). Skladno z rezul-
tati pričujoče raziskave so negativni vzdolžni učinek vedenja pozunanje-
nja na učno uspešnost našli nekateri raziskovalci (Downer in Pianta 2006;
Englund et al. 2008; Ladd et al. 1999; Normandeau in Guay, 1998 – po-
sredni učinek preko samonadzora, neposredni je bil nepomemben; Vita-
ro et al. 2005; Zupančič in Kavčič 2007a), po drugi strani pa o nepomemb-
120
