Page 122 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 122
vedenjske težave in učna uspešnost
te KFA, ki smo jih predstavili v razdelku 4.1.1 (vključili smo npr. korelacije
med označevalci, vzdolžno invarianco nasičenosti).
Rezultati kažejo, da spol ni moderiral odnosa med učno uspešnostjo
in vedenjem ponotranjenja. To pomeni, da (1) pri dečkih in deklicah me-
rimo navedene konstrukte enako dobro z istimi označevalci (tj. negativni
poli štirih temeljnih lestvic vprašalnika SV-O za vedenje ponotranjenja ter
predlogi za oceno doseženih standardov znanja za učno uspešnost; višini
nasičenosti posameznega označevalca sta bili enaki v obeh skupinah) ter (2)
da med konstrukti obstajajo enaki odnosi v obeh skupinah; tako učna us-
pešnost kot vedenje ponotranjenja so enako stabilni pri dečkih in deklicah,
tudi napovedni odnosi (napoved učne uspešnosti z vedenja ponotranjenja
in obratno) so enaki, prav tako sočasne korelacije. Interpretacija teh mode-
lov je enaka kot v analizah brez moderatorja (razdelek 4.2.1).
Ko smo med dečki in deklicami primerjali model, ki je vključeval ve-
denje pozunanjenja in učno uspešnost pri M2 in M4, smo ugotovili, da med
obema skupinama obstajajo podobni vzorci nasičenosti in drugih parame-
trov, saj se je model nemetrične invariance zadovoljivo prilegal podatkom.
To pomeni, da pri dečkih in deklicah vedenje pozunanjenja in učno uspeš-
nost v prvih dveh razredih osnovne šole merimo na enak način – z istimi
označevalci (tj. negativni poli štirih temeljnih lestvic vprašalnika SV-O ozi-
roma predloge za oceno doseženih standardov znanja in vprašalnik VU-
2). V naslednjem koraku smo želeli izenačiti nasičenosti označevalcev med
dečki in deklicami in ugotovili, da z izenačitvijo pomembno poslabšamo
prileganje modela. Ker nasičenosti označevalcev med skupinama nismo
izenačili, ni bilo smiselno, da preverjamo invarianco poti in korelacij, s či-
mer bi preverili hipotezo 3. Zato smo se odločili, da hipotezo 3 preverimo
posredno, in sicer tako, da primerjamo koeficiente med deklicami in dečki
s pomočjo modela nemetrične variance (tj. model, v katerem nismo izena-
čili nobenega parametra, smo pa postavili v obeh skupinah enako struktu-
ro). V tem modelu vse odnose med konstrukti opisujemo s korelacijskimi
koeficienti (v modelu ni koeficientov poti). Rezultati (glej sliko 8) kažejo,
da je vzdolžna korelacija pri učni uspešnosti močnejša pri deklicah, pri ve-
denju pozunanjenja pa pri dečkih. Prvošolke, ki so po oceni razredničar-
ke dosegale oziroma presegale več standardov znanja, so bile bolj verjetno
učno uspešne tudi v drugem razredu; podoben, a šibkejši odnos je veljal za
dečke. Dečke, ki so jih vzgojiteljice v prvem razredu opisovale kot bolj jez-
ne, agresivne, egoistične in nasprotovalne, so podobno opisovale tudi uči-
teljice v drugem razredu; podobno je veljalo tudi za deklice, a je bil odnos
122
te KFA, ki smo jih predstavili v razdelku 4.1.1 (vključili smo npr. korelacije
med označevalci, vzdolžno invarianco nasičenosti).
Rezultati kažejo, da spol ni moderiral odnosa med učno uspešnostjo
in vedenjem ponotranjenja. To pomeni, da (1) pri dečkih in deklicah me-
rimo navedene konstrukte enako dobro z istimi označevalci (tj. negativni
poli štirih temeljnih lestvic vprašalnika SV-O za vedenje ponotranjenja ter
predlogi za oceno doseženih standardov znanja za učno uspešnost; višini
nasičenosti posameznega označevalca sta bili enaki v obeh skupinah) ter (2)
da med konstrukti obstajajo enaki odnosi v obeh skupinah; tako učna us-
pešnost kot vedenje ponotranjenja so enako stabilni pri dečkih in deklicah,
tudi napovedni odnosi (napoved učne uspešnosti z vedenja ponotranjenja
in obratno) so enaki, prav tako sočasne korelacije. Interpretacija teh mode-
lov je enaka kot v analizah brez moderatorja (razdelek 4.2.1).
Ko smo med dečki in deklicami primerjali model, ki je vključeval ve-
denje pozunanjenja in učno uspešnost pri M2 in M4, smo ugotovili, da med
obema skupinama obstajajo podobni vzorci nasičenosti in drugih parame-
trov, saj se je model nemetrične invariance zadovoljivo prilegal podatkom.
To pomeni, da pri dečkih in deklicah vedenje pozunanjenja in učno uspeš-
nost v prvih dveh razredih osnovne šole merimo na enak način – z istimi
označevalci (tj. negativni poli štirih temeljnih lestvic vprašalnika SV-O ozi-
roma predloge za oceno doseženih standardov znanja in vprašalnik VU-
2). V naslednjem koraku smo želeli izenačiti nasičenosti označevalcev med
dečki in deklicami in ugotovili, da z izenačitvijo pomembno poslabšamo
prileganje modela. Ker nasičenosti označevalcev med skupinama nismo
izenačili, ni bilo smiselno, da preverjamo invarianco poti in korelacij, s či-
mer bi preverili hipotezo 3. Zato smo se odločili, da hipotezo 3 preverimo
posredno, in sicer tako, da primerjamo koeficiente med deklicami in dečki
s pomočjo modela nemetrične variance (tj. model, v katerem nismo izena-
čili nobenega parametra, smo pa postavili v obeh skupinah enako struktu-
ro). V tem modelu vse odnose med konstrukti opisujemo s korelacijskimi
koeficienti (v modelu ni koeficientov poti). Rezultati (glej sliko 8) kažejo,
da je vzdolžna korelacija pri učni uspešnosti močnejša pri deklicah, pri ve-
denju pozunanjenja pa pri dečkih. Prvošolke, ki so po oceni razredničar-
ke dosegale oziroma presegale več standardov znanja, so bile bolj verjetno
učno uspešne tudi v drugem razredu; podoben, a šibkejši odnos je veljal za
dečke. Dečke, ki so jih vzgojiteljice v prvem razredu opisovale kot bolj jez-
ne, agresivne, egoistične in nasprotovalne, so podobno opisovale tudi uči-
teljice v drugem razredu; podobno je veljalo tudi za deklice, a je bil odnos
122
