Page 124 - Maša Vidmar, Vedenjske težave in učna uspešnost. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Dissertationes, 30
P. 124
vedenjske težave in učna uspešnost
Vključenost v vrtec
V hipotezi 4 smo predpostavili, da imajo otroci, ki so bili v vrtec nepreki-
njeno vključeni več let, višjo učno uspešnost, kažejo več vedenja pozuna-
njenja in manj vedenja ponotranjenja kot otroci, ki so bili v vrtec vključeni
manj let oziroma sploh ne. Hipotezo smo preverili s pomočjo struktur-
nega modeliranja, ločeno za odnos učne uspešnosti z vedenjem ponotra-
njenja oziroma vedenjem pozunanjenja, in sicer tako da smo v modele
na slikah 6 oziroma 7 vključili spremenljivko vključenost v vrtec (ni bil
vključen, vključen tri leta od 3. leta, vključen pet let od 1. leta) s potjo do
M2 komponente vedenjskih težav in do M2 učne uspešnosti.
Z rezultati smo delno podprli hipotezo 4, saj so otroci, ki so bili v vr-
tec vključeni dlje, v prvem razredu po oceni vzgojiteljic kazali manj vede-
nja ponotranjenja in več vedenja pozunanjenja (skladno s hipotezo 4), med-
tem ko v učni uspešnosti ni bilo razlik (ni skladno s hipotezo 4). Prvošolcih,
ki so bili dlje vključeni v vrtec, so bili po eni strani manj potrti, zaskrblje-
ni, izolirani od vrstnikov in odvisni od učiteljice/vzgojiteljice, a obenem
tudi bolj jezni, do vrstnikov bolj agresivni in egoistični ter bolj nasprotoval-
ni do učiteljice/vzgojiteljice (v primerjavi z učenci, ki so bili pred vstopom
v šolo v vrtec vključeni manj časa ali sploh ne). Velikost koeficienta poti je
bila za oba vidika vedenjskih težav majhna (vendar nasprotna po svoji sme-
ri). Učenci, ki so bili različno dolgo vključeni v vrtec (nič leta, tri leta ali pet
let), se med seboj niso razlikovali v doseženih standardih znanja ob koncu
prvega razreda.
Dobljeni rezultati so podobni kot v vzdolžni 4-letni raziskavi sloven-
skih avtoric; pri prvošolcih, ki so predhodno obiskovali vrtec (v primer-
javi z »nevrtčevskimi« otroki), so učiteljice in/ali vzgojiteljice opazile po-
membno več vedenja pozunanjenja, manj vedenja ponotranjenja, medtem
ko so bile razlike v učni uspešnosti pomembne le pri enem od treh pred-
metov (Zupančič in Kavčič 2007a). Nepomemben prispevek vključenosti v
vrtec k učni uspešnosti prvošolcev je skladen z ugotovitvami nekaterih tu-
jih avtorjev (npr. Alexander in Entwisle 1988; Downer in Pianta 2006), ven-
dar ne vseh (npr. Kyriakides 2002). V zvezi z učinkom na vedenjske težave
so nekateri tuji avtorji našli pozitivne učinke (npr. Andersson 1989), drugi
negativne (npr. Belsky 1988), tretji pa niso našli pomembnih učinkov (npr.
Ladd et al. 1999). Raziskovalci večinoma niso sistematično ugotavljali, ali
vljučenost v vrtec različno prispeva k različnim vidikom vedenjskih težav,
kar smo ugotovili v pričujoči raziskavi.
124
Vključenost v vrtec
V hipotezi 4 smo predpostavili, da imajo otroci, ki so bili v vrtec nepreki-
njeno vključeni več let, višjo učno uspešnost, kažejo več vedenja pozuna-
njenja in manj vedenja ponotranjenja kot otroci, ki so bili v vrtec vključeni
manj let oziroma sploh ne. Hipotezo smo preverili s pomočjo struktur-
nega modeliranja, ločeno za odnos učne uspešnosti z vedenjem ponotra-
njenja oziroma vedenjem pozunanjenja, in sicer tako da smo v modele
na slikah 6 oziroma 7 vključili spremenljivko vključenost v vrtec (ni bil
vključen, vključen tri leta od 3. leta, vključen pet let od 1. leta) s potjo do
M2 komponente vedenjskih težav in do M2 učne uspešnosti.
Z rezultati smo delno podprli hipotezo 4, saj so otroci, ki so bili v vr-
tec vključeni dlje, v prvem razredu po oceni vzgojiteljic kazali manj vede-
nja ponotranjenja in več vedenja pozunanjenja (skladno s hipotezo 4), med-
tem ko v učni uspešnosti ni bilo razlik (ni skladno s hipotezo 4). Prvošolcih,
ki so bili dlje vključeni v vrtec, so bili po eni strani manj potrti, zaskrblje-
ni, izolirani od vrstnikov in odvisni od učiteljice/vzgojiteljice, a obenem
tudi bolj jezni, do vrstnikov bolj agresivni in egoistični ter bolj nasprotoval-
ni do učiteljice/vzgojiteljice (v primerjavi z učenci, ki so bili pred vstopom
v šolo v vrtec vključeni manj časa ali sploh ne). Velikost koeficienta poti je
bila za oba vidika vedenjskih težav majhna (vendar nasprotna po svoji sme-
ri). Učenci, ki so bili različno dolgo vključeni v vrtec (nič leta, tri leta ali pet
let), se med seboj niso razlikovali v doseženih standardih znanja ob koncu
prvega razreda.
Dobljeni rezultati so podobni kot v vzdolžni 4-letni raziskavi sloven-
skih avtoric; pri prvošolcih, ki so predhodno obiskovali vrtec (v primer-
javi z »nevrtčevskimi« otroki), so učiteljice in/ali vzgojiteljice opazile po-
membno več vedenja pozunanjenja, manj vedenja ponotranjenja, medtem
ko so bile razlike v učni uspešnosti pomembne le pri enem od treh pred-
metov (Zupančič in Kavčič 2007a). Nepomemben prispevek vključenosti v
vrtec k učni uspešnosti prvošolcev je skladen z ugotovitvami nekaterih tu-
jih avtorjev (npr. Alexander in Entwisle 1988; Downer in Pianta 2006), ven-
dar ne vseh (npr. Kyriakides 2002). V zvezi z učinkom na vedenjske težave
so nekateri tuji avtorji našli pozitivne učinke (npr. Andersson 1989), drugi
negativne (npr. Belsky 1988), tretji pa niso našli pomembnih učinkov (npr.
Ladd et al. 1999). Raziskovalci večinoma niso sistematično ugotavljali, ali
vljučenost v vrtec različno prispeva k različnim vidikom vedenjskih težav,
kar smo ugotovili v pričujoči raziskavi.
124
