Page 99 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 99
rezultati raziskave 99
Zato mi je bilo fajn, ker je bil vrhunski vodič. Že v avtobusu sem začutil,
da ta bo imel pa nekaj povedati, ampak drugače povedati kot tisto, šte-
vilo prebivalcev, pa kvadratne kilometre, pa zelo lepe slike. Kaj drugega
še. In jasno potem pritegne. /.../ (Int. 16.)
Kot je rekla njegova soproga, prav tako izrazita nepoznavalka, je smi-
sel razlage, spoznavanja »ozadja«, v tem, da »ne gledaš samo z očmi«,
površinsko:
Čisto drugače dojemaš. Da ne gledaš samo z očmi, da ne vidiš tam samo
neko dejstvo, ampak da vidiš ozadje, pa še razlago recimo, kaj je umetni-
ka nagovarjalo pri tem, ko je delal. Da se poskušaš vživeti tudi v njego-
va občutja, kaj se je dogajalo, dobi potem taka slika čisto drugačno di-
menzijo. Jo drugače dojemaš. Ne samo z očmi, ampak s čutenji. Zno-
traj čutenji. Poskušati podoživljati, kaj se je njemu dogajalo, kaj je njega
nagovarjalo, kaj je njega spodbujalo k temu in kakšen motiv je on imel
– ozadje. Drugačno dimenzijo dobi vse skupaj. /.../ Koliko enih zgodo-
vinskih dejstev je zraven še, zgodovine ljudi, da je tule bila tudi podlaga
temu, da se je to upodobilo. (Int. 21.)
V nadaljevanju bom predstavila, kakšna je bila interakcija v prostoru
Avantgarda dvajsetih let, kjer je, kot že rečeno, veliko besedil.
Avantgarda dvajsetih let. Obiskovalci so prostor doživljali kot neka-
kšno celoto. Eni so jo razumeli oziroma doživljali pozitivno (npr. int.
22), drugi ne (npr. int. 16). Ta umetnost jim je lahko bila všeč (npr. int.
12), lahko ne (npr. int. 14). Nekateri so menili, da so besedila namenjena
branju, vendar so bili različno pripravljeni na to: večini se je prostor zdel
prenasičen (niso vedeli, kje naj bi začeli brati, niso dobro razločevali be-
sedil od slik, risb ...). Pojavila se je tudi potreba po obrazložitvi (npr. int.
7). Drugi prostora sploh niso komentirali. Izbrani odlomek:
Tukaj bom pa dal komentar na cel prostor. To me bo pa bistveno manj
pritegnilo kot to, kar sva do sedaj videla ... /.../ Tukaj se mi zdi preobi-
lje podatkov naenkrat in ne vem, kje bi se lotil. Jaz bi si to ogledal, am-
pak bi si prihranil za konec. Bi šel naprej, »ok, pustimo to ...« (Int. 8, po-
znavalec.)
Zastavlja se vprašanje, kako avantgardo predstaviti tistim, ki se jim
zdi prostor oziroma sama umetnost zanimiva, niso pa dovolj motivira-
ni, da bi brali tekste. Kot sem že opozorila, je triangualacija s podatki iz
umetnostnozgodovinskega diskurza pokazala, da galerija besedila razu-
me kot vir informacij oziroma obliko interpretacije, zato od obiskovalca
Zato mi je bilo fajn, ker je bil vrhunski vodič. Že v avtobusu sem začutil,
da ta bo imel pa nekaj povedati, ampak drugače povedati kot tisto, šte-
vilo prebivalcev, pa kvadratne kilometre, pa zelo lepe slike. Kaj drugega
še. In jasno potem pritegne. /.../ (Int. 16.)
Kot je rekla njegova soproga, prav tako izrazita nepoznavalka, je smi-
sel razlage, spoznavanja »ozadja«, v tem, da »ne gledaš samo z očmi«,
površinsko:
Čisto drugače dojemaš. Da ne gledaš samo z očmi, da ne vidiš tam samo
neko dejstvo, ampak da vidiš ozadje, pa še razlago recimo, kaj je umetni-
ka nagovarjalo pri tem, ko je delal. Da se poskušaš vživeti tudi v njego-
va občutja, kaj se je dogajalo, dobi potem taka slika čisto drugačno di-
menzijo. Jo drugače dojemaš. Ne samo z očmi, ampak s čutenji. Zno-
traj čutenji. Poskušati podoživljati, kaj se je njemu dogajalo, kaj je njega
nagovarjalo, kaj je njega spodbujalo k temu in kakšen motiv je on imel
– ozadje. Drugačno dimenzijo dobi vse skupaj. /.../ Koliko enih zgodo-
vinskih dejstev je zraven še, zgodovine ljudi, da je tule bila tudi podlaga
temu, da se je to upodobilo. (Int. 21.)
V nadaljevanju bom predstavila, kakšna je bila interakcija v prostoru
Avantgarda dvajsetih let, kjer je, kot že rečeno, veliko besedil.
Avantgarda dvajsetih let. Obiskovalci so prostor doživljali kot neka-
kšno celoto. Eni so jo razumeli oziroma doživljali pozitivno (npr. int.
22), drugi ne (npr. int. 16). Ta umetnost jim je lahko bila všeč (npr. int.
12), lahko ne (npr. int. 14). Nekateri so menili, da so besedila namenjena
branju, vendar so bili različno pripravljeni na to: večini se je prostor zdel
prenasičen (niso vedeli, kje naj bi začeli brati, niso dobro razločevali be-
sedil od slik, risb ...). Pojavila se je tudi potreba po obrazložitvi (npr. int.
7). Drugi prostora sploh niso komentirali. Izbrani odlomek:
Tukaj bom pa dal komentar na cel prostor. To me bo pa bistveno manj
pritegnilo kot to, kar sva do sedaj videla ... /.../ Tukaj se mi zdi preobi-
lje podatkov naenkrat in ne vem, kje bi se lotil. Jaz bi si to ogledal, am-
pak bi si prihranil za konec. Bi šel naprej, »ok, pustimo to ...« (Int. 8, po-
znavalec.)
Zastavlja se vprašanje, kako avantgardo predstaviti tistim, ki se jim
zdi prostor oziroma sama umetnost zanimiva, niso pa dovolj motivira-
ni, da bi brali tekste. Kot sem že opozorila, je triangualacija s podatki iz
umetnostnozgodovinskega diskurza pokazala, da galerija besedila razu-
me kot vir informacij oziroma obliko interpretacije, zato od obiskovalca
