Page 94 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 94
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
impresionistični hec, kako nek motiv doživljajo skozi različne trenutke
dneva, letne čase. Te so mi luštne, lepa, prijetna barva. (Int. 22.)
Te osebne izkušnje so seveda najrazličnejše. Gre za spomine, asocia-
cije, tudi znanje o umetnosti. V doživetja vnašamo tudi predsodke, pre-
pričanja. Še en primer, kjer je poudarek na predznanju (in s tem poveza-
nim zanimanjem):
(France Mihelič, Škof Rožman in njegovi pajdaši, 1945.)
Zakaj mi je to zanimivo. Zaradi tega (prebere naslov) in tudi, kolikor
vem o Miheliču samem, sklepam, da je vsebina satirična oziroma kritič-
na do ... Če prav vem, Mihelič je bil na strani partizanov in je tukaj upo-
dobil svoje nasprotnike. Predvsem s figuro kontroverznega škofa Rož-
mana. Kar je meni tukaj najbolj zanimivo, je to, da je ta grafika po eni stra-
ni karikirana, po drugi strani pa ekspresivna. To je pa že tako, da je meni
prav osebno kot risarju čisto z nekega profesionalnega vidika zanimivo,
ker je tudi nekaj takega, za kar si jaz celo včasih sam prizadevam. /…/ (Int.
8.)
Pri osebnih izkušnjah je treba z ozirom na konstruktivizem posebej
poudariti vidik osebne vpletenosti v izkušnjo. Spomniti velja na Tild
novo prvo načelo interpretacije: interpretacija, ki na takšen ali drugačen
način ne ustvari vezi med tem, kar je na ogled ali se opisuje, in delom obi-
skovalčeve osebnosti ali izkušnje, je brezplodna.
Iskanje informacij (funkcija interpretacije). Ogled umetnostnega
muzeja pomeni ogledovanje umetnin v muzejskem kontekstu. Poudar-
jam tri podkategorije: funkcija napisa (informacij o umetnini), funkci-
ja prostora Avantgarda dvajsetih let in funkcija tacitne interpretacije na
primeru barve sten v prostoru Modernizem petdesetih in šestdesetih let.
Pri prvi podkategoriji je opisana tudi funkcija interpretacije na splošno z
ozirom na obiskovalčevo potrebo po razumevanju.
Funkcija napisa (informacij o umetnini). Večina obiskovalcev je iska-
la informacije – to pomeni, da so tu in tam tudi brali napise, ki sicer vse-
bujejo zgolj osnovne informacije o eksponatu. Najbolj sta jih zanimala
naslov in avtor, redki so preverili tehniko oziroma materiale, v najmanj-
ši meri so iskali letnice nastanka, lastništvo pa ni zanimalo nikogar. Ka-
kšna je funkcija napisa? Praviloma so informacije upoštevali in s tem po-
pravljali napake v razumevanju, na primer naslov dela:
(Matija Jama, Pogled na Donavo, 1911)
/.../ Kar se pa tiče teh dveh prvih slik (Matija Jama, Pejsaž in Pogled na
Donavo), pa samega motiva, me pa tako spomni na poletje, tako zelo
impresionistični hec, kako nek motiv doživljajo skozi različne trenutke
dneva, letne čase. Te so mi luštne, lepa, prijetna barva. (Int. 22.)
Te osebne izkušnje so seveda najrazličnejše. Gre za spomine, asocia-
cije, tudi znanje o umetnosti. V doživetja vnašamo tudi predsodke, pre-
pričanja. Še en primer, kjer je poudarek na predznanju (in s tem poveza-
nim zanimanjem):
(France Mihelič, Škof Rožman in njegovi pajdaši, 1945.)
Zakaj mi je to zanimivo. Zaradi tega (prebere naslov) in tudi, kolikor
vem o Miheliču samem, sklepam, da je vsebina satirična oziroma kritič-
na do ... Če prav vem, Mihelič je bil na strani partizanov in je tukaj upo-
dobil svoje nasprotnike. Predvsem s figuro kontroverznega škofa Rož-
mana. Kar je meni tukaj najbolj zanimivo, je to, da je ta grafika po eni stra-
ni karikirana, po drugi strani pa ekspresivna. To je pa že tako, da je meni
prav osebno kot risarju čisto z nekega profesionalnega vidika zanimivo,
ker je tudi nekaj takega, za kar si jaz celo včasih sam prizadevam. /…/ (Int.
8.)
Pri osebnih izkušnjah je treba z ozirom na konstruktivizem posebej
poudariti vidik osebne vpletenosti v izkušnjo. Spomniti velja na Tild
novo prvo načelo interpretacije: interpretacija, ki na takšen ali drugačen
način ne ustvari vezi med tem, kar je na ogled ali se opisuje, in delom obi-
skovalčeve osebnosti ali izkušnje, je brezplodna.
Iskanje informacij (funkcija interpretacije). Ogled umetnostnega
muzeja pomeni ogledovanje umetnin v muzejskem kontekstu. Poudar-
jam tri podkategorije: funkcija napisa (informacij o umetnini), funkci-
ja prostora Avantgarda dvajsetih let in funkcija tacitne interpretacije na
primeru barve sten v prostoru Modernizem petdesetih in šestdesetih let.
Pri prvi podkategoriji je opisana tudi funkcija interpretacije na splošno z
ozirom na obiskovalčevo potrebo po razumevanju.
Funkcija napisa (informacij o umetnini). Večina obiskovalcev je iska-
la informacije – to pomeni, da so tu in tam tudi brali napise, ki sicer vse-
bujejo zgolj osnovne informacije o eksponatu. Najbolj sta jih zanimala
naslov in avtor, redki so preverili tehniko oziroma materiale, v najmanj-
ši meri so iskali letnice nastanka, lastništvo pa ni zanimalo nikogar. Ka-
kšna je funkcija napisa? Praviloma so informacije upoštevali in s tem po-
pravljali napake v razumevanju, na primer naslov dela:
(Matija Jama, Pogled na Donavo, 1911)
/.../ Kar se pa tiče teh dveh prvih slik (Matija Jama, Pejsaž in Pogled na
Donavo), pa samega motiva, me pa tako spomni na poletje, tako zelo
