Page 97 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 97
rezultati raziskave 97
temu pristopam. Se pravi, napisov niti berem, nekako uporabljam to svo-
je likovno znanje in občutek za to, da nekako potem ta dela ocenjujem in
presojam, kaj mi je všeč, kaj mi ni, kaj se mi zdi kvalitetno, kaj ne. Ne gre se
mi vedno za to, da bi hotel ... recimo, če mi je nekaj všeč, da bi avtomatično hotel vse
izvedeti o sliki, točno kdo je to naslikal, kdaj je to nastalo ... če ima slika neko etno-
grafsko vsebino, kaj točno slika ponazarja ... ampak bom potem pač bolj gledal to,
kako je to čisto likovno rešeno, kako stoji kompozicija, barvni odnosi, poteze, kako
so figure narisane in tako naprej. /.../ (Int. 8.)
Tudi če obiskovalec ima določeno predznanje umetnosti, vidi v in-
terpretaciji neko vrednost. Nekateri so sicer predhodno dejali, da v mu-
zejih ne berejo (to še posebej velja za tiste poznavalce umetnosti, ki de-
lajo v muzeju), med ogledom pa so nasprotno, ponekod izrazili željo po
informaciji zaradi nerazumevanja. V glavnem pa tudi poznavalci v in-
terpretaciji vidijo smisel, pomembna jim je še orientacija (da se znajde-
jo v prostoru). Radi imajo nadzor nad svojim učenjem: »Ne maram bra-
ti, mislim tam stati, rajši doživljam stvar tako, da me vizualno nagovori.
Ampak če ne poznam stvari, nima smisla samo gledati, hočem tudi tisto
informacijo.« (Int. 22.) Informacijo hočejo zato, da bi razumeli:
Skoraj vedno spremljam letnice, čas nastanka me blazno zanima, zaradi
tega, da umeščam. Ne vem, aha, to je bilo prej, to je bilo potem, o, glej,
kako me preseneti, ko je naslikal v tem obdobju to ... Skoraj vedno po-
gledam letnice. Vedno si ustvarim nek časovni okvir, kar mogoče so-
vpada s tistim, kar sem prej razlagala… za nek čas. To vedno pogledam.
Zato da imam predstavo. Rada razumem, kaj je bilo pred čem, kaj je bilo
potem ... (Int. 22.)
Ugotovili smo že, da kljub določenemu predznanju človek vsega ne
razume; njegovo znanje je seveda omejeno. Ne samo nepoznavalci, tudi
poznavalci, ki so sicer naučeni, kako pristopati k umetninam, včasih ne
vedo, kako gledati:
(Savo Valentinčič, Brez naslova, 1976)
Pri teh slikah me vedno tako malo moti, pa se mi zdi ... Izgledajo ab-
straktne, v bistvu pa ... na drug način pa ne. Si lahko tudi predstavljaš, da
gre za neko si puščavo, nad katero je še sivo nebo. So tam v ozadju grič-
ki. Ne vem čisto točno, kako naj si interpretiram sliko. /.../ (Int. 4, pozna-
valec.)
Rezultati nakazujejo, da bi še posebej nepoznavalcem pri njihovem
estetskem doživljanju lahko koristile metakognitivne strategije (to po-
temu pristopam. Se pravi, napisov niti berem, nekako uporabljam to svo-
je likovno znanje in občutek za to, da nekako potem ta dela ocenjujem in
presojam, kaj mi je všeč, kaj mi ni, kaj se mi zdi kvalitetno, kaj ne. Ne gre se
mi vedno za to, da bi hotel ... recimo, če mi je nekaj všeč, da bi avtomatično hotel vse
izvedeti o sliki, točno kdo je to naslikal, kdaj je to nastalo ... če ima slika neko etno-
grafsko vsebino, kaj točno slika ponazarja ... ampak bom potem pač bolj gledal to,
kako je to čisto likovno rešeno, kako stoji kompozicija, barvni odnosi, poteze, kako
so figure narisane in tako naprej. /.../ (Int. 8.)
Tudi če obiskovalec ima določeno predznanje umetnosti, vidi v in-
terpretaciji neko vrednost. Nekateri so sicer predhodno dejali, da v mu-
zejih ne berejo (to še posebej velja za tiste poznavalce umetnosti, ki de-
lajo v muzeju), med ogledom pa so nasprotno, ponekod izrazili željo po
informaciji zaradi nerazumevanja. V glavnem pa tudi poznavalci v in-
terpretaciji vidijo smisel, pomembna jim je še orientacija (da se znajde-
jo v prostoru). Radi imajo nadzor nad svojim učenjem: »Ne maram bra-
ti, mislim tam stati, rajši doživljam stvar tako, da me vizualno nagovori.
Ampak če ne poznam stvari, nima smisla samo gledati, hočem tudi tisto
informacijo.« (Int. 22.) Informacijo hočejo zato, da bi razumeli:
Skoraj vedno spremljam letnice, čas nastanka me blazno zanima, zaradi
tega, da umeščam. Ne vem, aha, to je bilo prej, to je bilo potem, o, glej,
kako me preseneti, ko je naslikal v tem obdobju to ... Skoraj vedno po-
gledam letnice. Vedno si ustvarim nek časovni okvir, kar mogoče so-
vpada s tistim, kar sem prej razlagala… za nek čas. To vedno pogledam.
Zato da imam predstavo. Rada razumem, kaj je bilo pred čem, kaj je bilo
potem ... (Int. 22.)
Ugotovili smo že, da kljub določenemu predznanju človek vsega ne
razume; njegovo znanje je seveda omejeno. Ne samo nepoznavalci, tudi
poznavalci, ki so sicer naučeni, kako pristopati k umetninam, včasih ne
vedo, kako gledati:
(Savo Valentinčič, Brez naslova, 1976)
Pri teh slikah me vedno tako malo moti, pa se mi zdi ... Izgledajo ab-
straktne, v bistvu pa ... na drug način pa ne. Si lahko tudi predstavljaš, da
gre za neko si puščavo, nad katero je še sivo nebo. So tam v ozadju grič-
ki. Ne vem čisto točno, kako naj si interpretiram sliko. /.../ (Int. 4, pozna-
valec.)
Rezultati nakazujejo, da bi še posebej nepoznavalcem pri njihovem
estetskem doživljanju lahko koristile metakognitivne strategije (to po-
