Page 100 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 100
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
pričakuje, da se bo v tem prostoru poučil iz tekstov. Analiza je torej po-
kazala na določeno neskladje.
Tacitna interpretacija (barva sten v prostoru Modernizem petdesetih
in šestdesetih let). V raziskavi sem želela preveriti funkcijo tacitne inter-
pretacije na primeru barve sten v prostoru zgodnjega modernizma. Oba
kustosa, ki sta obiskovalce popeljala po celotni razstavi, sta to funkcijo
tudi izpostavila: »Tukaj smo pri pojavu abstrakcije, ki je seveda za naš
prostor, zdaj če ga v tem malo širšem kontekstu gledamo in na ta širši
kontekst spominja mogoče tudi dizajn, ne vem, če ste ga opazili, s temi
stenami, ki so pobarvane na način socialističnih bolnišnic ali šol ali in-
štitucij /.../« (Voden ogled 1.) In še: »A vidite, kako so stene pobarvane.
Če vas na to kaj spominja. Kako so bile v času socializma pobarvane bol-
nice ali pa šole, karkoli ( ). In na tej osnovi sten najdete to, kar je v pet-
desetih in šestdesetih najboljšega v modernizmu pri nas nastalo.« (Vo-
den ogled 2.) Torej naj bi stene prispevale k umevanju tam razstavljenih
umetnin (podobno velja za rože v prvem prostoru, bele stene v predza-
dnjem itn.).
Raziskava je pokazala, da ta interpretacija nima željenega učinka.
Obiskovalci v tem prostoru v neposredni interakciji z eksponati niso v
nobenem pogledu »zaznali« socializma. Slik (večina si je ogledovala
samo slike) niso kakor koli postavljali v ta kontekst – se pravi v obdobje
Jugoslavije. Interpretirali so jih na najosnovnejši ravni likovne formula-
cije in motiva (zadnje zlasti pri Mušiču). Tudi obiskovalci, starejši od 54
let, ki so bili rojeni med letoma 1931 in 1958, bilo jih je devet, niso ustva-
rili prav nobene tovrstne kontekstualne povezave.
Nekatere udeležence – tako starejše kot mlajše – sem sama povpra-
šala o tem, kaj jim izbrana barva sten pove. Če najprej pogledamo od-
govore poznavalcev, ti kažejo, da za njih ni bila nosilec pomena, ki ga je
predvidela galerija:
Sploh nisem opazil. In ne bi si znal ... /.../ lahko bi si razlagal tako: glede
na to, da vidim, da so vse slike položene v to modro in grejo potem v be-
lino, kakor da nekako izhajajo iz te modre barve proti beli, ampak tu se
moja domišljija konča. (Int. 11.)
Podobno pomena sten niso razbrali nepoznavalci. Še več: starejši
obiskovalci se, ko so v pogovoru izvedeli, za kaj gre, z mano niso pov-
sem strinjali. Komentirali so, na primer, da je bila ta barva oljna (v ga-
leriji pa ni oljna) in da so jo uporabljali zato, ker so takšne stene laž-
je čistili. »To ni bilo zaradi lepote, ampak zaradi uporabnosti.« (Int.
pričakuje, da se bo v tem prostoru poučil iz tekstov. Analiza je torej po-
kazala na določeno neskladje.
Tacitna interpretacija (barva sten v prostoru Modernizem petdesetih
in šestdesetih let). V raziskavi sem želela preveriti funkcijo tacitne inter-
pretacije na primeru barve sten v prostoru zgodnjega modernizma. Oba
kustosa, ki sta obiskovalce popeljala po celotni razstavi, sta to funkcijo
tudi izpostavila: »Tukaj smo pri pojavu abstrakcije, ki je seveda za naš
prostor, zdaj če ga v tem malo širšem kontekstu gledamo in na ta širši
kontekst spominja mogoče tudi dizajn, ne vem, če ste ga opazili, s temi
stenami, ki so pobarvane na način socialističnih bolnišnic ali šol ali in-
štitucij /.../« (Voden ogled 1.) In še: »A vidite, kako so stene pobarvane.
Če vas na to kaj spominja. Kako so bile v času socializma pobarvane bol-
nice ali pa šole, karkoli ( ). In na tej osnovi sten najdete to, kar je v pet-
desetih in šestdesetih najboljšega v modernizmu pri nas nastalo.« (Vo-
den ogled 2.) Torej naj bi stene prispevale k umevanju tam razstavljenih
umetnin (podobno velja za rože v prvem prostoru, bele stene v predza-
dnjem itn.).
Raziskava je pokazala, da ta interpretacija nima željenega učinka.
Obiskovalci v tem prostoru v neposredni interakciji z eksponati niso v
nobenem pogledu »zaznali« socializma. Slik (večina si je ogledovala
samo slike) niso kakor koli postavljali v ta kontekst – se pravi v obdobje
Jugoslavije. Interpretirali so jih na najosnovnejši ravni likovne formula-
cije in motiva (zadnje zlasti pri Mušiču). Tudi obiskovalci, starejši od 54
let, ki so bili rojeni med letoma 1931 in 1958, bilo jih je devet, niso ustva-
rili prav nobene tovrstne kontekstualne povezave.
Nekatere udeležence – tako starejše kot mlajše – sem sama povpra-
šala o tem, kaj jim izbrana barva sten pove. Če najprej pogledamo od-
govore poznavalcev, ti kažejo, da za njih ni bila nosilec pomena, ki ga je
predvidela galerija:
Sploh nisem opazil. In ne bi si znal ... /.../ lahko bi si razlagal tako: glede
na to, da vidim, da so vse slike položene v to modro in grejo potem v be-
lino, kakor da nekako izhajajo iz te modre barve proti beli, ampak tu se
moja domišljija konča. (Int. 11.)
Podobno pomena sten niso razbrali nepoznavalci. Še več: starejši
obiskovalci se, ko so v pogovoru izvedeli, za kaj gre, z mano niso pov-
sem strinjali. Komentirali so, na primer, da je bila ta barva oljna (v ga-
leriji pa ni oljna) in da so jo uporabljali zato, ker so takšne stene laž-
je čistili. »To ni bilo zaradi lepote, ampak zaradi uporabnosti.« (Int.
