Page 96 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 96
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
Opisujejo miselne procese v fazi gledanja, pri katerih bi si obiskovalec
lahko pomagal z interpretacijo, da ne bi ostal pri nekakšnem ugibanju
in posledično nevednosti. Pri Kraljevem Družinskem portretu bi bilo za
začetek zanimivo izvedeti, koga portret sploh predstavlja – podatek, ki
je zanimal prav vse intervjuvance, oziroma podatek, o katerem so se vsi
spraševali (tudi poznavalci). Kot je povedal obiskovalec: »Ne bi rad kar
nekaj na pamet preveč o tem razmišljal oziroma spletel neke svoje zgod-
be okoli tega.« (Int. 8)
(France Kralj, Družinski portret, 1926)
Naslednji korak, ki ga bom naredil, je pa šel pogledat, kakšen je pa na-
slov te slike. (Prebere naslov.) Aha, Družinski portret. Da vidim, kaj lah-
ko s tem novim podatkom… kaj to pomeni za to interpretacijo. Dru-
žinski portret ... Avtomatično domnevam, družinski portret, da je tu-
kaj mišljena umetnikova družina, ampak zdaj spet vprašanje, za kakšne
družinske člane tukaj gre. Kaj sta zdaj ti ženski, v kakšnem sorodstve-
nem odnosu je on do njih, ali sta to sestri, ali je katera od njih žena, ali so
to njegovi otroci, kdo je tam zadaj ... Tukaj bi recimo ... kaj jaz vem, se niti
... No, tukaj je tista točka, kjer bi pa jaz ... bi mi bilo že dobrodošlo, da bi
zraven kaj pisalo o tej sliki, da bi si lahko malo več prebral, oziroma se mi
zdi nekako, da ne bi rad kar nekaj na pamet preveč o tem razmišljal ozi-
roma spletel neke svoje zgodbe okoli tega. (Int. 8.)
Konkretno tega obiskovalca sicer zanima bolj likovnoformalna plat
umetnine, saj je njegovo razumevanje umetnosti družbeno-kulturno,
lahko bi celo rekli ideološko determinirano (o tem več v kontekstu po-
znavalcev v drugem sklopu). To pomeni, da ni nujno, da bo prav ta obi-
skovalec o umetnini tudi zares kaj prebral. Sebe je namreč kot muzejske-
ga obiskovalca opisal takole:
Jaz se nimam za nekega velikega poznavalca umetnosti, ampak mislim, da
toliko predznanja vem, da vsaj pri tej umetnosti, če ne govorimo čisto o so-
dobni umetnosti, nekako vsaj približno vem, kam kaj spada. Potem, kaj je
kakšen stil, če vidim kakšno sliko ali pa kip, vem približno, kam bi to ume-
stil. Tako da tudi če pridem v nek nov muzej ... moja navada je ta, da po
navadi naredim en hiter krog čez celo… Zelo odvisno od obsega muzeja.
Grem najprej pogledat, vse sobe nekako vidim in da vidim približno, kje je
kaj, potem pa grem spet, si zapomnim, kje je bilo tisto, kar je meni najbolj
privlačno, in se potem tistemu bolj posvetim. (Doda, da si v velikih muze-
jih, kot je National Gallery v Londonu, na takšen način ne more ogledo-
vati.) Potem pa, ko se posvečam posameznim delom, pa bolj intuitivno k
Opisujejo miselne procese v fazi gledanja, pri katerih bi si obiskovalec
lahko pomagal z interpretacijo, da ne bi ostal pri nekakšnem ugibanju
in posledično nevednosti. Pri Kraljevem Družinskem portretu bi bilo za
začetek zanimivo izvedeti, koga portret sploh predstavlja – podatek, ki
je zanimal prav vse intervjuvance, oziroma podatek, o katerem so se vsi
spraševali (tudi poznavalci). Kot je povedal obiskovalec: »Ne bi rad kar
nekaj na pamet preveč o tem razmišljal oziroma spletel neke svoje zgod-
be okoli tega.« (Int. 8)
(France Kralj, Družinski portret, 1926)
Naslednji korak, ki ga bom naredil, je pa šel pogledat, kakšen je pa na-
slov te slike. (Prebere naslov.) Aha, Družinski portret. Da vidim, kaj lah-
ko s tem novim podatkom… kaj to pomeni za to interpretacijo. Dru-
žinski portret ... Avtomatično domnevam, družinski portret, da je tu-
kaj mišljena umetnikova družina, ampak zdaj spet vprašanje, za kakšne
družinske člane tukaj gre. Kaj sta zdaj ti ženski, v kakšnem sorodstve-
nem odnosu je on do njih, ali sta to sestri, ali je katera od njih žena, ali so
to njegovi otroci, kdo je tam zadaj ... Tukaj bi recimo ... kaj jaz vem, se niti
... No, tukaj je tista točka, kjer bi pa jaz ... bi mi bilo že dobrodošlo, da bi
zraven kaj pisalo o tej sliki, da bi si lahko malo več prebral, oziroma se mi
zdi nekako, da ne bi rad kar nekaj na pamet preveč o tem razmišljal ozi-
roma spletel neke svoje zgodbe okoli tega. (Int. 8.)
Konkretno tega obiskovalca sicer zanima bolj likovnoformalna plat
umetnine, saj je njegovo razumevanje umetnosti družbeno-kulturno,
lahko bi celo rekli ideološko determinirano (o tem več v kontekstu po-
znavalcev v drugem sklopu). To pomeni, da ni nujno, da bo prav ta obi-
skovalec o umetnini tudi zares kaj prebral. Sebe je namreč kot muzejske-
ga obiskovalca opisal takole:
Jaz se nimam za nekega velikega poznavalca umetnosti, ampak mislim, da
toliko predznanja vem, da vsaj pri tej umetnosti, če ne govorimo čisto o so-
dobni umetnosti, nekako vsaj približno vem, kam kaj spada. Potem, kaj je
kakšen stil, če vidim kakšno sliko ali pa kip, vem približno, kam bi to ume-
stil. Tako da tudi če pridem v nek nov muzej ... moja navada je ta, da po
navadi naredim en hiter krog čez celo… Zelo odvisno od obsega muzeja.
Grem najprej pogledat, vse sobe nekako vidim in da vidim približno, kje je
kaj, potem pa grem spet, si zapomnim, kje je bilo tisto, kar je meni najbolj
privlačno, in se potem tistemu bolj posvetim. (Doda, da si v velikih muze-
jih, kot je National Gallery v Londonu, na takšen način ne more ogledo-
vati.) Potem pa, ko se posvečam posameznim delom, pa bolj intuitivno k
