Page 93 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 93
rezultati raziskave 93
Afektivna raven doživljanja je prišla zelo do izraza pri Mušičevi sli-
ki Nismo poslednji. »Ta pa pretrese. Ker so tako in tako trupla že dovolj
prepoznavna.« (Int. 4.) Ta umetnina je pri večini udeležencev – tako
poznavalcev kot nepoznavalcev – spodbujala etično samospraševanje in
kritično samorefleksijo. Kot je opisal eden od udeležencev: »Te [Mušiče-
ve] slike grejo dlje od najbolj neposredne vsebine, ki jo sicer lahko iden-
tificiramo. Ne predstavljajo zgolj kadavrov iz koncentracijskega tabori-
šča, ampak imajo ta trupla bolj univerzalen pomen nekega človeškega tr-
pljenja.« (Int. 8.)
Partizanska umetnost in Mušičeva slika je v obiskovalcih vzbudi-
la čustva, saj gre za figuralno umetnost z moralno vsebino, to pa je ena
ključnih ravni afektivnega doživljanja. Vendar ima tudi abstraktna ume-
tnost ta potencial, kot kaže izjava obiskovalke-poznavalke, ki ima rada
Rothka in ki zase pravi, da jo določene kombinacije barv »pomirjajo«,
slike pa nekam »odpeljejo«: »Dolgo časa zrem v tisto in sem zelo tako:
'Oh!'« (Int. 22.) Pri tem je raziskava potrdila, da doživljanje abstraktne
umetnosti – v zbirki Moderne galerije gre za nepopolno abstrakcijo v
okviru modernizma petdesetih, šestdesetih in za popolno abstrakcijo vi-
sokega modernizma sedemdesetih let – lahko spremljajo tako pozitiv-
ni kot negativni občutki. Primer prvega (Emerik Bernard, Kapela – te-
sto – telo II, 1982): »To je zame osebno slika, ki te na nek način razvese-
li. Dobiš tople občutke ne glede na to, kaj je naslov, pa kaj kaže.« (Int.
25.) In drugega (Gustav Gnamuš, Brez naslova, 1976): »Me pušča hla-
dno.« (Int. 11.)
Vnašanje osebnih izkušenj. V svoje doživljanje umetnin obiskovalci
vključujejo svoje znanje in predhodne izkušnje. To so osebnostno dolo-
čeni dejavniki, ki sooblikujejo estetsko izkušnjo. Gledanje umetnine je
torej kompleksen proces: poleg predstav, ki izvirajo iz umetnine, vklju-
čuje predstave, ki izvirajo iz obiskovalca. Ene in druge predstave so med
sabo tesno prepletene. Kot primer poglejmo odziv na Jakopičeve Kri-
žanke:
Pri Križankah je pa glih hec, da jaz tam blizu stanujem, pač smo dosti
okoli hodili, Jakopič je bil pa v bistvu prastric ali pa mogoče še prapra-
stric moje zelo dobre prijateljice. In meni je vedno prijetno tudi zaradi
tega, a veš, tisto, ko te poveže. On je živel tam na Krakovem, ne vem, če
veš, tam je ena hiška, saj piše gor, da je njegova spominska hiša, in oni do-
sti blizu živijo, zdaj ne več, ampak takrat, in tako, ne vem, me vedno spo-
mni, te Križanke se mi zdijo… Ker je v bistvu pogled iz tam, pač na Kri-
žanke je bil. Prijeten občutek mi da. Mi je pa zelo všeč niansiranje, ta
Afektivna raven doživljanja je prišla zelo do izraza pri Mušičevi sli-
ki Nismo poslednji. »Ta pa pretrese. Ker so tako in tako trupla že dovolj
prepoznavna.« (Int. 4.) Ta umetnina je pri večini udeležencev – tako
poznavalcev kot nepoznavalcev – spodbujala etično samospraševanje in
kritično samorefleksijo. Kot je opisal eden od udeležencev: »Te [Mušiče-
ve] slike grejo dlje od najbolj neposredne vsebine, ki jo sicer lahko iden-
tificiramo. Ne predstavljajo zgolj kadavrov iz koncentracijskega tabori-
šča, ampak imajo ta trupla bolj univerzalen pomen nekega človeškega tr-
pljenja.« (Int. 8.)
Partizanska umetnost in Mušičeva slika je v obiskovalcih vzbudi-
la čustva, saj gre za figuralno umetnost z moralno vsebino, to pa je ena
ključnih ravni afektivnega doživljanja. Vendar ima tudi abstraktna ume-
tnost ta potencial, kot kaže izjava obiskovalke-poznavalke, ki ima rada
Rothka in ki zase pravi, da jo določene kombinacije barv »pomirjajo«,
slike pa nekam »odpeljejo«: »Dolgo časa zrem v tisto in sem zelo tako:
'Oh!'« (Int. 22.) Pri tem je raziskava potrdila, da doživljanje abstraktne
umetnosti – v zbirki Moderne galerije gre za nepopolno abstrakcijo v
okviru modernizma petdesetih, šestdesetih in za popolno abstrakcijo vi-
sokega modernizma sedemdesetih let – lahko spremljajo tako pozitiv-
ni kot negativni občutki. Primer prvega (Emerik Bernard, Kapela – te-
sto – telo II, 1982): »To je zame osebno slika, ki te na nek način razvese-
li. Dobiš tople občutke ne glede na to, kaj je naslov, pa kaj kaže.« (Int.
25.) In drugega (Gustav Gnamuš, Brez naslova, 1976): »Me pušča hla-
dno.« (Int. 11.)
Vnašanje osebnih izkušenj. V svoje doživljanje umetnin obiskovalci
vključujejo svoje znanje in predhodne izkušnje. To so osebnostno dolo-
čeni dejavniki, ki sooblikujejo estetsko izkušnjo. Gledanje umetnine je
torej kompleksen proces: poleg predstav, ki izvirajo iz umetnine, vklju-
čuje predstave, ki izvirajo iz obiskovalca. Ene in druge predstave so med
sabo tesno prepletene. Kot primer poglejmo odziv na Jakopičeve Kri-
žanke:
Pri Križankah je pa glih hec, da jaz tam blizu stanujem, pač smo dosti
okoli hodili, Jakopič je bil pa v bistvu prastric ali pa mogoče še prapra-
stric moje zelo dobre prijateljice. In meni je vedno prijetno tudi zaradi
tega, a veš, tisto, ko te poveže. On je živel tam na Krakovem, ne vem, če
veš, tam je ena hiška, saj piše gor, da je njegova spominska hiša, in oni do-
sti blizu živijo, zdaj ne več, ampak takrat, in tako, ne vem, me vedno spo-
mni, te Križanke se mi zdijo… Ker je v bistvu pogled iz tam, pač na Kri-
žanke je bil. Prijeten občutek mi da. Mi je pa zelo všeč niansiranje, ta
