Page 89 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 89
rezultati raziskave 89
... ne najdem pravega izraza. Ampak je super izbor barv. Tudi rdeče, tako
en tak ... Ti pusti vtis. Tudi brez, da bi znal. Fajn. Fajn. (Int. 7.)
Vsebina pa je seveda širši pojem od motiva. Najbolj so se obiskoval-
ci odzvali na motiv v povezavi z likovno tehniko, kompozicijo, izborom
barv – tudi ko je motiv sama likovna problematika, kot je to pri moder-
nizmu. Prav tako so se odzivali na slog, na primer:
(Tone Kralj, Kalvarija (Križanje), 1921)
Tale me pa od daleč niti ni toliko, hm, hm, nekako pritegnila, ampak
mi je pa tako, ko sem pa šla mimo, mi je pa taka, kot Klimt, se mi zdijo
take figure. Sem zato potem malo postala. (5) Ta se mi zdi pa tako, a ne,
pač vse tako dodelano, pa tako lepo, ne lep[o], kako bi rekla... (4) Malo
stilizirano, malo tako poenostavljeno vse skupaj. Zato da potem pride-
jo take lepe linije, tako lepo, tudi malo podaljšano vse skupaj, tako, no.
Kako bi rekla, te ženske so take malo razpotegnjene, ampak zato da bi
bolj zgledale, ne vem, bolj mile, bolj ... (3) idealne, ja, nekako idealizira-
no. (Int. 2.)
Najmanj pa je bilo razmišljanja o kontekstu – družbenemu ozad-
ju nastanka umetnine (še posebej pri profilih likovni umetnik in likov-
ni pedagog). Z ozirom na umetnost 20. stoletja – ker je raziskava pač po-
tekala v muzeju moderne umetnosti – je zanimivo tudi to, da obiskoval-
ci umetnin praktično niso povezovali z umetniki oziroma avtorji (z nji-
hovo biografijo in osebnostjo) kaj več kot na ravni znanega ali neznane-
ga podatka – imena.
Opazno je bilo pomanjkanje razumevanja konceptualne umetno-
sti, in to tako pri poznavalcih kot pri nepoznavalcih. Pri zadnjih je to
dejstvo povezano tudi z nerazumevanjem, kaj umetnost sploh je in kaj
pomeni določen estetski kanon. Na primer OHO (Marko Pogačnik),
Mavčni odlitki stekleničk, 1965−68:
Ja, to je ta doba Pogačnika, pa tako, teh komun. Kar jaz ne vidim nič sla-
bega in se mi zdi fajn, ker ti se veliko pogovarjajo o življenjski filozofiji,
vse to. Ampak jaz nekako nimam do tega odnosa. Ne vidim kot pred-
met umetnosti. Ali vi to vidite? Ne vem, mogoče bi morala drugače gle-
dati. (Int. 9.)
V zvezi s kontrastom, pa tudi prostorom, imamo še eno kodo, in sicer
doživljanje (preteklega) časa. Podkategorija je značilnejša za prvo polovi-
co razstave oziroma za dela, ki niso abstraktna ali konceptualna, temveč
figuralna, narativna. Pri doživljanju časa gre za druge vrste »kontrast«
... ne najdem pravega izraza. Ampak je super izbor barv. Tudi rdeče, tako
en tak ... Ti pusti vtis. Tudi brez, da bi znal. Fajn. Fajn. (Int. 7.)
Vsebina pa je seveda širši pojem od motiva. Najbolj so se obiskoval-
ci odzvali na motiv v povezavi z likovno tehniko, kompozicijo, izborom
barv – tudi ko je motiv sama likovna problematika, kot je to pri moder-
nizmu. Prav tako so se odzivali na slog, na primer:
(Tone Kralj, Kalvarija (Križanje), 1921)
Tale me pa od daleč niti ni toliko, hm, hm, nekako pritegnila, ampak
mi je pa tako, ko sem pa šla mimo, mi je pa taka, kot Klimt, se mi zdijo
take figure. Sem zato potem malo postala. (5) Ta se mi zdi pa tako, a ne,
pač vse tako dodelano, pa tako lepo, ne lep[o], kako bi rekla... (4) Malo
stilizirano, malo tako poenostavljeno vse skupaj. Zato da potem pride-
jo take lepe linije, tako lepo, tudi malo podaljšano vse skupaj, tako, no.
Kako bi rekla, te ženske so take malo razpotegnjene, ampak zato da bi
bolj zgledale, ne vem, bolj mile, bolj ... (3) idealne, ja, nekako idealizira-
no. (Int. 2.)
Najmanj pa je bilo razmišljanja o kontekstu – družbenemu ozad-
ju nastanka umetnine (še posebej pri profilih likovni umetnik in likov-
ni pedagog). Z ozirom na umetnost 20. stoletja – ker je raziskava pač po-
tekala v muzeju moderne umetnosti – je zanimivo tudi to, da obiskoval-
ci umetnin praktično niso povezovali z umetniki oziroma avtorji (z nji-
hovo biografijo in osebnostjo) kaj več kot na ravni znanega ali neznane-
ga podatka – imena.
Opazno je bilo pomanjkanje razumevanja konceptualne umetno-
sti, in to tako pri poznavalcih kot pri nepoznavalcih. Pri zadnjih je to
dejstvo povezano tudi z nerazumevanjem, kaj umetnost sploh je in kaj
pomeni določen estetski kanon. Na primer OHO (Marko Pogačnik),
Mavčni odlitki stekleničk, 1965−68:
Ja, to je ta doba Pogačnika, pa tako, teh komun. Kar jaz ne vidim nič sla-
bega in se mi zdi fajn, ker ti se veliko pogovarjajo o življenjski filozofiji,
vse to. Ampak jaz nekako nimam do tega odnosa. Ne vidim kot pred-
met umetnosti. Ali vi to vidite? Ne vem, mogoče bi morala drugače gle-
dati. (Int. 9.)
V zvezi s kontrastom, pa tudi prostorom, imamo še eno kodo, in sicer
doživljanje (preteklega) časa. Podkategorija je značilnejša za prvo polovi-
co razstave oziroma za dela, ki niso abstraktna ali konceptualna, temveč
figuralna, narativna. Pri doživljanju časa gre za druge vrste »kontrast«
