Page 90 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 90
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
– nekakšno nasprotje med sedanjostjo in preteklostjo. Videli smo že, da
se obiskovalec »prestavi« v prostor in čas, bistveno pri tem pa je, da gre
za prostor in čas, ki je drugačen:
(Tone Kralj, Kmečka svatba, 1932)
Všeč so mi te zemeljske barve, taka naravna, jesenska paleta. Pa všeč mi
je ta neki ... všeč mi je ljudska kultura, kot etnologu in nasploh, in v bi-
stvu fajn mi je, da je naslikano na sliki, pa ne tako, da bi bilo kot fotogra-
fija realistična, ampak da je na en svoj način. In se mi zdi, da je to neko
obredje s temi maskami, pač neke šege, navade, da jih je pravzaprav on
najbrž dobro poznal. In zato jih je tudi lahko na en svoj način naslikal,
interpretiral. In to mi je všeč. Ta neka skrivnostnost, magičnost, nekaj
pijejo, pač en svoj svet. In to je v bistvu meni tudi všeč, ker so mi vse te
teme všeč. Naslikana tema, všeč mi je način slikanja in tudi to, [da] me
prestavi v en drug prostor, drug svet. To imam rad. (Int. 14.)
Doživljanje minulega časa pomeni doživljanje drugačnosti pokrajin,
dogodkov, ljudi, medosebnih odnosov, družbenih razmerij v primerja-
vi z današnjim (obiskovalčevim) časom. Pomeni doživljanje sprememb:
kako je bilo takrat, kako je danes:
(G. A. Kos, Cesta (Gosposvetska cesta), 1938)
Mi je pa drugače spet taka prijetna ta slika v smislu, da je naslikano me-
sto ali pa ulica Gosposvetske, ki se je spremenila v tem času in mi [da]
take prijetne občutke po preteklosti: aha, včasih so bila pa drevesa na
Gosposvetski, pa nižje hiše so [bile], tako, no. Ta nek nostalgičen, no, jaz
nisem takrat živela, ampak vseeno, jaz imam kar včasih take želje, da bi
videla, kako je bilo pa preden, pred temi velikimi gradnjami. Kako je pač
Ljubljana izgledala. (Int. 2.)
Gre za nekakšno prijetno občutje preteklosti, nostalgični občutek
(»tako je bilo pa včasih«), ki so ga nekateri obiskovalci različno začu-
tili ob opazovanju predvsem impresionističnih, ekspresionističnih, no-
vostvarnostnih, partizanskih in celo nekaterih figuralnih modernistič-
nih prizorov (npr. Gabrijel Stupica, Avtoportret s hčerko) – krajin, do-
godkov, ljudi ... Gre za razmerje nekoč-danes in skozi to (skozi umetnost
torej) za povezovanje s samim sabo, s svojim razumevanjem sveta, iska-
njem in potrjevanjem lastne osebnosti, nekakšnim iskanjem smisla:
(Partizanska umetnost)
Mogoče mi je partizanska umetnost všeč zaradi tega, ker je upanje. Mi-
slim, da v današnjem času tudi tega manjka in je zaradi tega toliko aktu-
– nekakšno nasprotje med sedanjostjo in preteklostjo. Videli smo že, da
se obiskovalec »prestavi« v prostor in čas, bistveno pri tem pa je, da gre
za prostor in čas, ki je drugačen:
(Tone Kralj, Kmečka svatba, 1932)
Všeč so mi te zemeljske barve, taka naravna, jesenska paleta. Pa všeč mi
je ta neki ... všeč mi je ljudska kultura, kot etnologu in nasploh, in v bi-
stvu fajn mi je, da je naslikano na sliki, pa ne tako, da bi bilo kot fotogra-
fija realistična, ampak da je na en svoj način. In se mi zdi, da je to neko
obredje s temi maskami, pač neke šege, navade, da jih je pravzaprav on
najbrž dobro poznal. In zato jih je tudi lahko na en svoj način naslikal,
interpretiral. In to mi je všeč. Ta neka skrivnostnost, magičnost, nekaj
pijejo, pač en svoj svet. In to je v bistvu meni tudi všeč, ker so mi vse te
teme všeč. Naslikana tema, všeč mi je način slikanja in tudi to, [da] me
prestavi v en drug prostor, drug svet. To imam rad. (Int. 14.)
Doživljanje minulega časa pomeni doživljanje drugačnosti pokrajin,
dogodkov, ljudi, medosebnih odnosov, družbenih razmerij v primerja-
vi z današnjim (obiskovalčevim) časom. Pomeni doživljanje sprememb:
kako je bilo takrat, kako je danes:
(G. A. Kos, Cesta (Gosposvetska cesta), 1938)
Mi je pa drugače spet taka prijetna ta slika v smislu, da je naslikano me-
sto ali pa ulica Gosposvetske, ki se je spremenila v tem času in mi [da]
take prijetne občutke po preteklosti: aha, včasih so bila pa drevesa na
Gosposvetski, pa nižje hiše so [bile], tako, no. Ta nek nostalgičen, no, jaz
nisem takrat živela, ampak vseeno, jaz imam kar včasih take želje, da bi
videla, kako je bilo pa preden, pred temi velikimi gradnjami. Kako je pač
Ljubljana izgledala. (Int. 2.)
Gre za nekakšno prijetno občutje preteklosti, nostalgični občutek
(»tako je bilo pa včasih«), ki so ga nekateri obiskovalci različno začu-
tili ob opazovanju predvsem impresionističnih, ekspresionističnih, no-
vostvarnostnih, partizanskih in celo nekaterih figuralnih modernistič-
nih prizorov (npr. Gabrijel Stupica, Avtoportret s hčerko) – krajin, do-
godkov, ljudi ... Gre za razmerje nekoč-danes in skozi to (skozi umetnost
torej) za povezovanje s samim sabo, s svojim razumevanjem sveta, iska-
njem in potrjevanjem lastne osebnosti, nekakšnim iskanjem smisla:
(Partizanska umetnost)
Mogoče mi je partizanska umetnost všeč zaradi tega, ker je upanje. Mi-
slim, da v današnjem času tudi tega manjka in je zaradi tega toliko aktu-
