Page 86 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 86
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
fija realistična, ampak da je na en svoj način. /…/ Naslikana tema [mi je
všeč], všeč mi je način slikanja in tudi to, [da] me prestavi v en drug pro-
stor, drug svet. To imam rad.
Tudi, recimo, če v tujini vidim, kaj jaz vem, starejše mojstre z nekimi
družabnimi dogodki tistega časa, to imam zelo rad. Me kar prestavi. Pi-
eter Brueghel, recimo, njegove razne Otroške igre, pa to. Jaz bi kar tam
bil, bi šel tja. (Int. 14.)
Pravo estetsko doživetje je mogoče ob srečanju z avtentičnim ume-
tniškim delom. Umetniško delo je nenadomestljivo z reprodukcijo ali
kopijo, saj se številne informacije na reprodukciji izgubijo. Dokler ume-
tnin ne vidiš v živo, »si na zmotni poti doživljanja« (Int. 5). Primer:
(Miha Maleš, Deklica iz predmestja (Kino), 1927)
Spomnim se, da je enkrat med predavanjem na akademiji o likovni te-
oriji profesor izpostavil prav tole, tele risbe se spomnim, kot primer jo
je navedel, in sicer to, kako je risar zelo dobro, se mu je posrečilo, da je
predstavil, upodobil hrbet tega dekleta z zelo minimalnimi sredstvi. Se
pravi, samo tukajle na robovih je te konture mačkeno poudaril, nekje
malo bolj, nekje malo manj, ampak to je bilo že dovolj, da je dobil vtis
napetosti površine in mesenosti. Takrat, ko sem videl to risbo na pro-
jekciji, nisem čisto pritrdil profesorju, mogoče je bilo to samo zaradi re-
produkcije, zdaj, ko pa to tukaj gledam, pa vidim, da je imel prav, se stri-
njam z njim. (Int. 8.)
Muzej je torej avtentični prostor za doživljanje oziroma razumeva-
nje umetnosti. Gre za neposredno izkušnjo z artefaktom.
Celostno doživljanje umetnine. Ta kategorija pomeni, da umetniško
delo doživljamo na več med sabo povezanih ravneh ravneh. Obiskova-
lec izbira posamezne sestavine umetnine, ki se mu zdijo pomembne (pri
tem ga usmerjajo njegovo predznanje, izkušnje, prepričanja, zanimanja),
in na takšen način tvori njen pomen. Umetnina je enovita struktura,
zato naj bi do »končnega pomena« prišli z zaznavanjem in povezova-
njem vseh njenih bistvenih sestavin. Estetski užitek ne izhaja samo iz
formalnih oblik, marveč se navezuje neposredno na vsebino. Obiskova-
lec-poznavalec ga je takole opisal:
(G. A. Kos, Cesta (Gosposvetska cesta), 1938)
/.../ kaj je pravzaprav tisto, kar mi nudi užitek v tej sliki: nekaj mogoče
to, da je razmerje med vsebino ikonografsko, kako se reče, predmetno,
se pravi, da mi vidimo, kaj je na sliki, na drugi strani pa vendarle vidimo
fija realistična, ampak da je na en svoj način. /…/ Naslikana tema [mi je
všeč], všeč mi je način slikanja in tudi to, [da] me prestavi v en drug pro-
stor, drug svet. To imam rad.
Tudi, recimo, če v tujini vidim, kaj jaz vem, starejše mojstre z nekimi
družabnimi dogodki tistega časa, to imam zelo rad. Me kar prestavi. Pi-
eter Brueghel, recimo, njegove razne Otroške igre, pa to. Jaz bi kar tam
bil, bi šel tja. (Int. 14.)
Pravo estetsko doživetje je mogoče ob srečanju z avtentičnim ume-
tniškim delom. Umetniško delo je nenadomestljivo z reprodukcijo ali
kopijo, saj se številne informacije na reprodukciji izgubijo. Dokler ume-
tnin ne vidiš v živo, »si na zmotni poti doživljanja« (Int. 5). Primer:
(Miha Maleš, Deklica iz predmestja (Kino), 1927)
Spomnim se, da je enkrat med predavanjem na akademiji o likovni te-
oriji profesor izpostavil prav tole, tele risbe se spomnim, kot primer jo
je navedel, in sicer to, kako je risar zelo dobro, se mu je posrečilo, da je
predstavil, upodobil hrbet tega dekleta z zelo minimalnimi sredstvi. Se
pravi, samo tukajle na robovih je te konture mačkeno poudaril, nekje
malo bolj, nekje malo manj, ampak to je bilo že dovolj, da je dobil vtis
napetosti površine in mesenosti. Takrat, ko sem videl to risbo na pro-
jekciji, nisem čisto pritrdil profesorju, mogoče je bilo to samo zaradi re-
produkcije, zdaj, ko pa to tukaj gledam, pa vidim, da je imel prav, se stri-
njam z njim. (Int. 8.)
Muzej je torej avtentični prostor za doživljanje oziroma razumeva-
nje umetnosti. Gre za neposredno izkušnjo z artefaktom.
Celostno doživljanje umetnine. Ta kategorija pomeni, da umetniško
delo doživljamo na več med sabo povezanih ravneh ravneh. Obiskova-
lec izbira posamezne sestavine umetnine, ki se mu zdijo pomembne (pri
tem ga usmerjajo njegovo predznanje, izkušnje, prepričanja, zanimanja),
in na takšen način tvori njen pomen. Umetnina je enovita struktura,
zato naj bi do »končnega pomena« prišli z zaznavanjem in povezova-
njem vseh njenih bistvenih sestavin. Estetski užitek ne izhaja samo iz
formalnih oblik, marveč se navezuje neposredno na vsebino. Obiskova-
lec-poznavalec ga je takole opisal:
(G. A. Kos, Cesta (Gosposvetska cesta), 1938)
/.../ kaj je pravzaprav tisto, kar mi nudi užitek v tej sliki: nekaj mogoče
to, da je razmerje med vsebino ikonografsko, kako se reče, predmetno,
se pravi, da mi vidimo, kaj je na sliki, na drugi strani pa vendarle vidimo
