Page 85 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 85
rezultati raziskave 85
katerimi so poudarjene te kategorije: neposredna izkušnja z avtentičnim
predmetom, celostno doživljanje umetnine, odzivanje s čustvenimi do-
živetji, vnašanje osebnih izkušenj, iskanje informacij (funkcija interpre-
tacije). Vidimo, da so poudarjeni nekateri »notranji« (tj. z obiskovalcem
povezani) in nekateri »zunanji« (tj. z muzejem povezani) dejavniki.
Neposredna izkušnja z avtentičnim predmetom. Doživljanje ume-
tnine poteka v neposredni izkušnji z njo. Obiskovalec vstopa v odnos
z umetnino že na fizični, predmetni ravni. Kot je dejala obiskovalka za
sliko Franceta Kralja Kmečka svatba, »ne moreš mimo« nje (Int. 10).
»Tako prisotna je«, je dejal drugi obiskovalec (Int. 14). Fizična interak-
cija pomeni neposredno obiskovalčevo udeležbo v procesu razumevanja
umetniških del: predmet obhoditi (npr. V.S.S.D., Slika slike), v prostor-
ski artefakt fizično vstopiti (npr. rekonstrukcija Tržaškega konstruktivi-
stičnega ambienta), pogledati od blizu in/ali daleč (npr. Nande Vidmar,
Hrib s cerkvico; gl. citat spodaj). O neposredni izkušnji priča tudi dejstvo,
da nekatera dela obiskovalca celo zvabijo k dotikanju (npr. kip Jakoba Sa-
vinška Ženski torzo, slika Janeza Bernika Zid), čeprav so to željo izrazili
zelo redki posamezniki. Primer neposredne izkušnje:
(Nande Vidmar, Hrib s cerkvico, 1922)
Mi je pa pri tej sliki zanimivo to, ko sem jo od blizu pogledala, v bistvu sko-
raj, kot da ne bi bila končana oziroma na tej podlagi, ko na kartonu ni
povsod nanešena barva. Pa v bistvu taka debela podlaga. To je zanimi-
vo. Saj fino, ker niso dali v okvir, se mi zdi, da niso prekrili teh robov, da
se vidi ta debelina. (Int. 2.)
K slikam ne samo (fizično) pristopamo, ampak, kot so se izrazili po-
znavalci, vanje tudi miselno vstopamo. »Vidim en svet, v katerega bi
šla«, je dejala obiskovalka ob pogledu na Mušičevo sliko Preprosta ogra-
da (Int. 5). Ta slika »potegne vase«: »Se mi zdi, da te tako potegne v sebe,
da je nekaj prijetnega. Sem si vedno predstavljal, da gre za kakšno jagu-
arjevo ali pa leopardino krzno, in si potem predstavljaš, kako se oviješ v
njega, kako je mehko. Varno in tako. /.../« (Int. 4.) Pri slikah si predsta-
vljamo, da gremo v sliko, da smo tam, da se v upodobljeni prizor prav fi-
zično in miselno prestavimo, da ga podoživimo. Skozi umetnino vstopa-
mo v (druge) svetove. Primer:
(Tone Kralj, Kmečka svatba, 1932)
Všeč so mi te zemeljske barve, taka naravna, jesenska paleta. Pa všeč mi
je ta neki ... všeč mi je ljudska kultura, kot etnologu in nasploh, in v bi-
stvu fajn mi je, da je naslikano na sliki, pa ne tako, da bi bilo kot fotogra-
katerimi so poudarjene te kategorije: neposredna izkušnja z avtentičnim
predmetom, celostno doživljanje umetnine, odzivanje s čustvenimi do-
živetji, vnašanje osebnih izkušenj, iskanje informacij (funkcija interpre-
tacije). Vidimo, da so poudarjeni nekateri »notranji« (tj. z obiskovalcem
povezani) in nekateri »zunanji« (tj. z muzejem povezani) dejavniki.
Neposredna izkušnja z avtentičnim predmetom. Doživljanje ume-
tnine poteka v neposredni izkušnji z njo. Obiskovalec vstopa v odnos
z umetnino že na fizični, predmetni ravni. Kot je dejala obiskovalka za
sliko Franceta Kralja Kmečka svatba, »ne moreš mimo« nje (Int. 10).
»Tako prisotna je«, je dejal drugi obiskovalec (Int. 14). Fizična interak-
cija pomeni neposredno obiskovalčevo udeležbo v procesu razumevanja
umetniških del: predmet obhoditi (npr. V.S.S.D., Slika slike), v prostor-
ski artefakt fizično vstopiti (npr. rekonstrukcija Tržaškega konstruktivi-
stičnega ambienta), pogledati od blizu in/ali daleč (npr. Nande Vidmar,
Hrib s cerkvico; gl. citat spodaj). O neposredni izkušnji priča tudi dejstvo,
da nekatera dela obiskovalca celo zvabijo k dotikanju (npr. kip Jakoba Sa-
vinška Ženski torzo, slika Janeza Bernika Zid), čeprav so to željo izrazili
zelo redki posamezniki. Primer neposredne izkušnje:
(Nande Vidmar, Hrib s cerkvico, 1922)
Mi je pa pri tej sliki zanimivo to, ko sem jo od blizu pogledala, v bistvu sko-
raj, kot da ne bi bila končana oziroma na tej podlagi, ko na kartonu ni
povsod nanešena barva. Pa v bistvu taka debela podlaga. To je zanimi-
vo. Saj fino, ker niso dali v okvir, se mi zdi, da niso prekrili teh robov, da
se vidi ta debelina. (Int. 2.)
K slikam ne samo (fizično) pristopamo, ampak, kot so se izrazili po-
znavalci, vanje tudi miselno vstopamo. »Vidim en svet, v katerega bi
šla«, je dejala obiskovalka ob pogledu na Mušičevo sliko Preprosta ogra-
da (Int. 5). Ta slika »potegne vase«: »Se mi zdi, da te tako potegne v sebe,
da je nekaj prijetnega. Sem si vedno predstavljal, da gre za kakšno jagu-
arjevo ali pa leopardino krzno, in si potem predstavljaš, kako se oviješ v
njega, kako je mehko. Varno in tako. /.../« (Int. 4.) Pri slikah si predsta-
vljamo, da gremo v sliko, da smo tam, da se v upodobljeni prizor prav fi-
zično in miselno prestavimo, da ga podoživimo. Skozi umetnino vstopa-
mo v (druge) svetove. Primer:
(Tone Kralj, Kmečka svatba, 1932)
Všeč so mi te zemeljske barve, taka naravna, jesenska paleta. Pa všeč mi
je ta neki ... všeč mi je ljudska kultura, kot etnologu in nasploh, in v bi-
stvu fajn mi je, da je naslikano na sliki, pa ne tako, da bi bilo kot fotogra-
