Page 87 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 87
rezultati raziskave 87
tudi likovna sredstva, s katerimi je to slikar dosegel. Se pravi, do neke
mere je iluzivna, po drugi strani pa tudi ne skriva svojih likovnih sred-
stev, se pravi, potez čopiča in tega. Tukaj je to razmerje fino uravnoteže-
no, ni na sredi med obema skrajnostima, in se mi zdi, da užitek v tej sliki
izvira iz te dinamike, ker mi nekako skoz preklapljamo med tem, da gle-
damo v tem ulico, ta motiv, in potem na drugi strani, da gledamo to po-
vršino, platno, ki je pokrito z barvami na določen način. (Int. 8.)
Obiskovalci zaznavajo vsebino in formo skupaj, pri čemer se nepo-
znavalci odzivajo bolj na vsebino (motiv), poznavalci pa poleg vsebine
tudi na formalne značilnosti umetnine. In vivo koda »kontrast« na pri-
mer dobro pokaže to razmerje med vsebino in formo, saj o kontrastu oči-
tno ne moremo govoriti samo na ravni likovne formulacije:
(Ekspresionizem: fotografije)
So zelo estetske, všeč so mi barvni, pravzaprav svetlostni kontrasti, moč-
ni kontrasti med svetlimi in temnimi partijami. (Int. 8.)
(France Kralj, Kmečki in mestni otroci, 1931)
Konkretno se zdajle spomnim, da je bil naslov te slike, bom šel potem
pogledat, nekaj takega kot Mestni in podeželski otroci, tako da, ja, po-
tem se takoj vprašam, kateri … Mestna je verjetno tale deklica na de-
sni strani, mogoče tudi drugi dve figuri, ki sta poleg nje, ta z dojenčk-
om, tidve punčki na levi bi pa skoraj siguren bil, da tukaj predstavljata
podeželske otroke. Ampak potem spet iz tega ... To neka nova vpraša-
nja poraja, kaj je hotel s tem slikar povedati oziroma ali je to, če je kaj
hotel sploh povedati, se pravi, je hotel kontrast vzpostaviti med njimi ...
(Int. 8.)
Kontrast pomeni neka vsebinska (časovna, prostorska, družbena)
razmerja:
(France Mihelič, Kolona v snegu, 1944)
Ta mi je zelo fina. Ok, neki partizanski vod, se skriva nekje v gozdu, se
umika. Spet ta črno-bela, pa te snežinke. Po eni strani je narava, ko gle-
daš ven, s snežinkami zelo prijetna, zelo umirja, in tudi ta v bistvu po-
mirja – noč, tišina, oni samo hodijo ... Po drugi strani pa dobro veš, da v
bistvu so premraženi, pa lačni že sto let, pa ravno iz bitke grejo ali pa se
umikajo, pa ... Ta kontrast neke ... Ampak narava se pa za to nič ne zmeni.
Svet gre naprej, kakorkoli se mi med sabo tepemo, svet gre naprej, oko-
lje bo isto ... Ne vem, ta ... ta ... ta nek kontrast, no. (Int. 22.)
tudi likovna sredstva, s katerimi je to slikar dosegel. Se pravi, do neke
mere je iluzivna, po drugi strani pa tudi ne skriva svojih likovnih sred-
stev, se pravi, potez čopiča in tega. Tukaj je to razmerje fino uravnoteže-
no, ni na sredi med obema skrajnostima, in se mi zdi, da užitek v tej sliki
izvira iz te dinamike, ker mi nekako skoz preklapljamo med tem, da gle-
damo v tem ulico, ta motiv, in potem na drugi strani, da gledamo to po-
vršino, platno, ki je pokrito z barvami na določen način. (Int. 8.)
Obiskovalci zaznavajo vsebino in formo skupaj, pri čemer se nepo-
znavalci odzivajo bolj na vsebino (motiv), poznavalci pa poleg vsebine
tudi na formalne značilnosti umetnine. In vivo koda »kontrast« na pri-
mer dobro pokaže to razmerje med vsebino in formo, saj o kontrastu oči-
tno ne moremo govoriti samo na ravni likovne formulacije:
(Ekspresionizem: fotografije)
So zelo estetske, všeč so mi barvni, pravzaprav svetlostni kontrasti, moč-
ni kontrasti med svetlimi in temnimi partijami. (Int. 8.)
(France Kralj, Kmečki in mestni otroci, 1931)
Konkretno se zdajle spomnim, da je bil naslov te slike, bom šel potem
pogledat, nekaj takega kot Mestni in podeželski otroci, tako da, ja, po-
tem se takoj vprašam, kateri … Mestna je verjetno tale deklica na de-
sni strani, mogoče tudi drugi dve figuri, ki sta poleg nje, ta z dojenčk-
om, tidve punčki na levi bi pa skoraj siguren bil, da tukaj predstavljata
podeželske otroke. Ampak potem spet iz tega ... To neka nova vpraša-
nja poraja, kaj je hotel s tem slikar povedati oziroma ali je to, če je kaj
hotel sploh povedati, se pravi, je hotel kontrast vzpostaviti med njimi ...
(Int. 8.)
Kontrast pomeni neka vsebinska (časovna, prostorska, družbena)
razmerja:
(France Mihelič, Kolona v snegu, 1944)
Ta mi je zelo fina. Ok, neki partizanski vod, se skriva nekje v gozdu, se
umika. Spet ta črno-bela, pa te snežinke. Po eni strani je narava, ko gle-
daš ven, s snežinkami zelo prijetna, zelo umirja, in tudi ta v bistvu po-
mirja – noč, tišina, oni samo hodijo ... Po drugi strani pa dobro veš, da v
bistvu so premraženi, pa lačni že sto let, pa ravno iz bitke grejo ali pa se
umikajo, pa ... Ta kontrast neke ... Ampak narava se pa za to nič ne zmeni.
Svet gre naprej, kakorkoli se mi med sabo tepemo, svet gre naprej, oko-
lje bo isto ... Ne vem, ta ... ta ... ta nek kontrast, no. (Int. 22.)
