Page 82 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 82
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
prav imamo vtis, da to funkcijo opravljajo časopisni izrezki, fotografi-
je in drugo gradivo.) Nekateri so šli še hitreje skozi. Pri nekaterih pa je
bilo opaziti branje, in sicer na določeni točki. Največkrat so bile to izja-
ve na vrhu, pod stropom. Koliko pozornosti so namenili risbam, grafi-
kam, slikam in drugim eksponatom, umeščenim v »časopisne stene«, je
z opazovanjem težko zabeležiti. Je pa bilo očitno, da so skoraj vsi »spre-
gledali« eksponata na sredini sobe (Skulptura »EL« in Objekt »Wien
KOLIN«).
Tako v prvem kot v drugem tednu opazovanja sem med obiskovalci
opazila tujce, najbrž turiste (prepoznala sem jih po govoru – če so bili v
skupini in so se pogovarjali – ali po videzu). Med opaženimi tujejezični-
mi obiskovalci je bilo več tistih, ki so prebrali kakšen napis ali prevedeno
besedilo v sobi avantgarde, se pravi iskali določene informacije o ume-
tnini, kot pa tistih, ki tega niso storili.
Pot ogleda
Z nekaj malega osnovne statistike je mogoče pokazati na razmerje med
realnimi potmi ogledovanja (slika 7). Dve poti – kronološko in pro-
blemsko – je muzej koncipiral prostorsko. Opazovala sem, ali obiskoval-
ci uberejo kronološko ali problemsko pot ali morda kakšno tretjo pot, ki
je ne moremo opredeliti niti kot prvo niti kot drugo, ker gre praviloma za
nekakšno beganje sem ter tja. To sem opazovala tako prvi kot drugi te-
den, pri čemer so rezultati prvega tedna zanesljivejši, saj sem imela bolj-
ši pregled nad celotno problemsko potjo: obiskovalec, ki je v prvem te-
dnu vstopil v prvi prostor z impresionisti in nadaljeval pot ogleda proti
ekspresionizmu, je bil na kronološki poti, obiskovalec, ki je fizično stopil
proti avantgardi in naprej, pa je bil na problemski poti. Drugi teden mi
je lokacija omogočala to oceno: obiskovalec, ki je prišel iz nove stvarnosti
v avantgardo in nadaljeval proti partizanski umetnosti, je bil na krono-
loški poti, obiskovalec, ki je prišel skozi druga vrata (od impresionistov v
avantgardo), je bil na problemski poti. Pri obiskovalcih, ki so v avantgar-
do vstopili iz avle in šli v nasprotno smer ali pa vstopili iz prvega prosto-
ra, toda avantgardo zapustili na sredini, kjer so vrata vodila v avlo, in po-
dobno, sem označila, da gre za drugo pot.
Opazovanje je seveda metodološko omejeno. Posameznemu obisko-
valcu očitno nisem sledila na celotni poti njegovega ogleda, kar bi dalo
zanesljivejše podatke. Metodološka omejitev je bila prisotna tudi v dru-
gem tednu, ko je en dan v prvem prostoru nekaj ur potekalo televizijsko
snemanje in so obiskovalci takoj zavili v avantgardo.
prav imamo vtis, da to funkcijo opravljajo časopisni izrezki, fotografi-
je in drugo gradivo.) Nekateri so šli še hitreje skozi. Pri nekaterih pa je
bilo opaziti branje, in sicer na določeni točki. Največkrat so bile to izja-
ve na vrhu, pod stropom. Koliko pozornosti so namenili risbam, grafi-
kam, slikam in drugim eksponatom, umeščenim v »časopisne stene«, je
z opazovanjem težko zabeležiti. Je pa bilo očitno, da so skoraj vsi »spre-
gledali« eksponata na sredini sobe (Skulptura »EL« in Objekt »Wien
KOLIN«).
Tako v prvem kot v drugem tednu opazovanja sem med obiskovalci
opazila tujce, najbrž turiste (prepoznala sem jih po govoru – če so bili v
skupini in so se pogovarjali – ali po videzu). Med opaženimi tujejezični-
mi obiskovalci je bilo več tistih, ki so prebrali kakšen napis ali prevedeno
besedilo v sobi avantgarde, se pravi iskali določene informacije o ume-
tnini, kot pa tistih, ki tega niso storili.
Pot ogleda
Z nekaj malega osnovne statistike je mogoče pokazati na razmerje med
realnimi potmi ogledovanja (slika 7). Dve poti – kronološko in pro-
blemsko – je muzej koncipiral prostorsko. Opazovala sem, ali obiskoval-
ci uberejo kronološko ali problemsko pot ali morda kakšno tretjo pot, ki
je ne moremo opredeliti niti kot prvo niti kot drugo, ker gre praviloma za
nekakšno beganje sem ter tja. To sem opazovala tako prvi kot drugi te-
den, pri čemer so rezultati prvega tedna zanesljivejši, saj sem imela bolj-
ši pregled nad celotno problemsko potjo: obiskovalec, ki je v prvem te-
dnu vstopil v prvi prostor z impresionisti in nadaljeval pot ogleda proti
ekspresionizmu, je bil na kronološki poti, obiskovalec, ki je fizično stopil
proti avantgardi in naprej, pa je bil na problemski poti. Drugi teden mi
je lokacija omogočala to oceno: obiskovalec, ki je prišel iz nove stvarnosti
v avantgardo in nadaljeval proti partizanski umetnosti, je bil na krono-
loški poti, obiskovalec, ki je prišel skozi druga vrata (od impresionistov v
avantgardo), je bil na problemski poti. Pri obiskovalcih, ki so v avantgar-
do vstopili iz avle in šli v nasprotno smer ali pa vstopili iz prvega prosto-
ra, toda avantgardo zapustili na sredini, kjer so vrata vodila v avlo, in po-
dobno, sem označila, da gre za drugo pot.
Opazovanje je seveda metodološko omejeno. Posameznemu obisko-
valcu očitno nisem sledila na celotni poti njegovega ogleda, kar bi dalo
zanesljivejše podatke. Metodološka omejitev je bila prisotna tudi v dru-
gem tednu, ko je en dan v prvem prostoru nekaj ur potekalo televizijsko
snemanje in so obiskovalci takoj zavili v avantgardo.
