Page 83 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 83
rezultati raziskave 83
kronološka pot problemska pot druga pot
N% N% N%
1. teden 36 70 5 10 10 20
2. teden 18 58 1 3 12 39
skupaj 54 66 6 7 22 27
Slika 7: Tabelarični prikaz števila in deleža opazovanih naključnih obiskovalcev na
posameznih poteh ogleda.
Podatki kažejo, da je večina obiskovalcev ubrala kronološko pot (ne-
koliko nižji odstotek v drugem tednu je vsaj delno mogoče pripisati sne-
manju). Najmanj obiskovalcev je ubralo problemsko pot, ki se sicer zdi
ustanovi, kot v nadaljevanju pokažejo rezultati umetnostnozgodovin-
skega diskurza, ključna za razumevanje slovenske umetnosti 20. stoletja.
Kar velik delež obiskovalcev pa se v galeriji ni najbolje znašel, in to kljub
načrtu, ki je bil na voljo na blagajni galerije in so ga nekateri obiskoval-
ci tudi uporabili.
Te podatke bi kazalo dopolniti s preverjanjem razumevanja pri obi-
skovalcih, s čimer bi ugotovili, kako »dojemajo« pot(i) ogleda na vse-
binski ravni. Delno to kažejo intervjuji, vendar bi zanesljivejše podat-
ke dalo preprosto vprašanje o tem, kaj se je obiskovalec na razstavi nau-
čil (torej, kaj ve povedati o tem, kar je videl, kaj je novega spoznal, če lah-
ko povzame bistvo razstave ...).
Uporaba knjižnega vodnika
Niti eden od 82 obiskovalcev, kolikor jih je bilo opazovanih v dveh te-
dnih, med obiskom razstave ni uporabil knjižnega vodnika. Če ta poda-
tek kombiniramo s podatki iz umetnostnozgodovinskega diskurza, to-
rej tistimi, ki se navezujejo na razstavo in knjižni vodnik, vidimo, da na
tej razstavi obiskovalec ostaja brez ustrezne interpretacije oziroma pod-
pore za razumevanje umetnin, saj pojasnil ob umetninah v razstavnih
prostorih ni. Obstaja sicer plačljivi knjižni vodnik, vendar ga nihče ne
uporablja.
Intervjuvanje obiskovalcev
Kaj so o svojem odnosu do likovne umetnosti, izkušnjah z muzeji in do-
življanju slik, kipov in drugih v galeriji stalno razstavljenih umetniških
del povedali ciljno izbrani obiskovalci? V tem delu so strnjeno predsta-
vljeni za raziskavo ključni rezultati intervjujev, v katerih sta sodelovali
dve kategoriji odraslih ljudi: strokovno usposobljeni na področju likov-
ne umetnosti in strokovno neusposobljeni na področju likovne umetno-
kronološka pot problemska pot druga pot
N% N% N%
1. teden 36 70 5 10 10 20
2. teden 18 58 1 3 12 39
skupaj 54 66 6 7 22 27
Slika 7: Tabelarični prikaz števila in deleža opazovanih naključnih obiskovalcev na
posameznih poteh ogleda.
Podatki kažejo, da je večina obiskovalcev ubrala kronološko pot (ne-
koliko nižji odstotek v drugem tednu je vsaj delno mogoče pripisati sne-
manju). Najmanj obiskovalcev je ubralo problemsko pot, ki se sicer zdi
ustanovi, kot v nadaljevanju pokažejo rezultati umetnostnozgodovin-
skega diskurza, ključna za razumevanje slovenske umetnosti 20. stoletja.
Kar velik delež obiskovalcev pa se v galeriji ni najbolje znašel, in to kljub
načrtu, ki je bil na voljo na blagajni galerije in so ga nekateri obiskoval-
ci tudi uporabili.
Te podatke bi kazalo dopolniti s preverjanjem razumevanja pri obi-
skovalcih, s čimer bi ugotovili, kako »dojemajo« pot(i) ogleda na vse-
binski ravni. Delno to kažejo intervjuji, vendar bi zanesljivejše podat-
ke dalo preprosto vprašanje o tem, kaj se je obiskovalec na razstavi nau-
čil (torej, kaj ve povedati o tem, kar je videl, kaj je novega spoznal, če lah-
ko povzame bistvo razstave ...).
Uporaba knjižnega vodnika
Niti eden od 82 obiskovalcev, kolikor jih je bilo opazovanih v dveh te-
dnih, med obiskom razstave ni uporabil knjižnega vodnika. Če ta poda-
tek kombiniramo s podatki iz umetnostnozgodovinskega diskurza, to-
rej tistimi, ki se navezujejo na razstavo in knjižni vodnik, vidimo, da na
tej razstavi obiskovalec ostaja brez ustrezne interpretacije oziroma pod-
pore za razumevanje umetnin, saj pojasnil ob umetninah v razstavnih
prostorih ni. Obstaja sicer plačljivi knjižni vodnik, vendar ga nihče ne
uporablja.
Intervjuvanje obiskovalcev
Kaj so o svojem odnosu do likovne umetnosti, izkušnjah z muzeji in do-
življanju slik, kipov in drugih v galeriji stalno razstavljenih umetniških
del povedali ciljno izbrani obiskovalci? V tem delu so strnjeno predsta-
vljeni za raziskavo ključni rezultati intervjujev, v katerih sta sodelovali
dve kategoriji odraslih ljudi: strokovno usposobljeni na področju likov-
ne umetnosti in strokovno neusposobljeni na področju likovne umetno-
