Page 80 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 80
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
Opazovanje obiskovalcev
Opazovanje obiskovalcev je prineslo rezultate o: načinih gledanja ume-
tnin v prostoru (s poudarkom na branju napisov v kontekstu interakcije
z umetnino), poteh ogleda in uporabi knjižnega vodnika (slika 6).
Načini gledanja Obiskovalčev diskurz: opazovanje
umetnin, branje opazovanje od blizu in daleč, branje napisov (v povezavi s tem tudi
napisov ponovno gledanje iste umetnine), gledanje sosednje slike
Pot ogleda (povezovanje)
nepozorno gledanje
nekateri obiskovalci iščejo informacije o umetnini, drugi ne
Avantgarda 20-ih let: 2 min, večina gleda celoto in se ne poglablja
v besedila
kronološka pot: 66%
problemska pot: 7%
druga pot: 27%
Uporaba knjižnega 0%
vodnika
Slika 6: Prikaz podatkov o obiskovalčevem diskurzu, pridobljenih z opazovanjem
naključnih obiskovalcev.
Načini gledanja umetnin, branje napisov
Tisti obiskovalci, ki so namenili določeno pozornost izbranim ekspona-
tom in se ob njih ustavljali (to pomeni, da se niso samo sprehodili skozi
prostor), so uporabljali naslednje načine gledanja umetnin: opazovanje
od blizu in daleč (približevanje, oddaljevanje), branje napisov (v pove-
zavi s tem tudi ponovno gledanje iste umetnine), gledanje sosednje slike
(morda zaradi povezovanja slik). Nekaj obiskovalcev si je nekaj zapisova-
lo. Nekateri obiskovalci napisom niso posvečali posebne pozornosti. Kar
nekaj obiskovalcev je bilo takih, ki so si umetnine ogledovali med hojo,
bolj bežno, brez postankov in posledično seveda brez branja napisov – to
velja tako za individualne obiskovalce kot obiskovalce v paru ali v manj-
ših skupinah, ki so se praviloma pogovarjali in so pozornost namenjali
tudi medsebojni interakciji, ne samo umetninam.
Nekateri obiskovalci torej iščejo informacije o umetnini drugi ne.
Na tem mestu je smiselno opozoriti na rezultate umetnostnozgodovin-
skega diskurza (predstavljeni so v nadaljevanju), ki so pokazali, da na
razstavi praktično ni interpretacije – napisi ob umetninah namreč vse-
bujejo le najosnovnejše podatke o eksponatu (avtor, naslov, letnica na-
stanka, tehnika in lastništvo), poleg tega so (pre)majhni. To napeljuje k
Opazovanje obiskovalcev
Opazovanje obiskovalcev je prineslo rezultate o: načinih gledanja ume-
tnin v prostoru (s poudarkom na branju napisov v kontekstu interakcije
z umetnino), poteh ogleda in uporabi knjižnega vodnika (slika 6).
Načini gledanja Obiskovalčev diskurz: opazovanje
umetnin, branje opazovanje od blizu in daleč, branje napisov (v povezavi s tem tudi
napisov ponovno gledanje iste umetnine), gledanje sosednje slike
Pot ogleda (povezovanje)
nepozorno gledanje
nekateri obiskovalci iščejo informacije o umetnini, drugi ne
Avantgarda 20-ih let: 2 min, večina gleda celoto in se ne poglablja
v besedila
kronološka pot: 66%
problemska pot: 7%
druga pot: 27%
Uporaba knjižnega 0%
vodnika
Slika 6: Prikaz podatkov o obiskovalčevem diskurzu, pridobljenih z opazovanjem
naključnih obiskovalcev.
Načini gledanja umetnin, branje napisov
Tisti obiskovalci, ki so namenili določeno pozornost izbranim ekspona-
tom in se ob njih ustavljali (to pomeni, da se niso samo sprehodili skozi
prostor), so uporabljali naslednje načine gledanja umetnin: opazovanje
od blizu in daleč (približevanje, oddaljevanje), branje napisov (v pove-
zavi s tem tudi ponovno gledanje iste umetnine), gledanje sosednje slike
(morda zaradi povezovanja slik). Nekaj obiskovalcev si je nekaj zapisova-
lo. Nekateri obiskovalci napisom niso posvečali posebne pozornosti. Kar
nekaj obiskovalcev je bilo takih, ki so si umetnine ogledovali med hojo,
bolj bežno, brez postankov in posledično seveda brez branja napisov – to
velja tako za individualne obiskovalce kot obiskovalce v paru ali v manj-
ših skupinah, ki so se praviloma pogovarjali in so pozornost namenjali
tudi medsebojni interakciji, ne samo umetninam.
Nekateri obiskovalci torej iščejo informacije o umetnini drugi ne.
Na tem mestu je smiselno opozoriti na rezultate umetnostnozgodovin-
skega diskurza (predstavljeni so v nadaljevanju), ki so pokazali, da na
razstavi praktično ni interpretacije – napisi ob umetninah namreč vse-
bujejo le najosnovnejše podatke o eksponatu (avtor, naslov, letnica na-
stanka, tehnika in lastništvo), poleg tega so (pre)majhni. To napeljuje k
