Page 76 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 76
rajka bračun sova ■ umetnina – ljubezen na prvi pogled?
stni muzej pomeni za interpretacijo v umetnostnem muzeju razstavlje-
nih umetnin.
Zagotavljanje kakovosti
Kot ključna strategija zagotavljanja kakovosti je v raziskavi uporablje-
na triangulacija. Triangulacija pomeni, da raziskovalec naredi več, kot
je »potrebno« za raziskavo, denimo uporabi več kot eno metodo (Flick,
2007: 37). Avtorji (npr. Moran-Ellis idr., 2006) opozarjajo, da zgolj kom-
biniranje več metod, ki ni epistemološko utemeljeno z ozirom na rezul-
tate raziskave, še ne pomeni triangulacije. Kombiniranje več metod je to-
rej treba epistemološko utemeljiti.
Triangulacija je utemeljena, kadar raziskovalni problem zahteva več
metodoloških pristopov, teoretskih perspektiv in nivojev informacij,
navaja Flick (2009: 446). Izhajajoč iz treh perspektiv, izkustvene, disci-
plinarne in institucionalne, sem najprej naredila triangulacijo pedago-
ških, umetnostnozgodovinskih in muzeološkoh teorij. Na tem je teme-
ljila metodološka triangulacija – triangulacija tehnik zbiranja podatkov.
Da bi skozi tri kontekste pridobila celosten pregled problematike muzej-
ske interpretacije, sem kombinirala: a) intervjuvanje obiskovalcev z opa-
zovanjem, b) analizo razstave s knjižnim vodnikom in vodenimi ogledi
in c) analizo temeljnega političnega dokumenta za kulturo z analizo kri-
tik ter objav o razstavi. Namen ni bil kopičiti podatke, ampak doseči nji-
hovo pluralnost. Kombinacije sem izvajala tudi v okviru iste tehnike. Za
analizo obiskovalčevega diskurza sem kombinirala ne samo intervjuva-
nje z opazovanjem, ampak tudi strukturirano in nestrukturirano obliko
intervjuja (del je bil izveden pred obiskom galerije, del pa v galeriji). Poleg
tega sem izvedla večje število intervjujev. Vse skupaj je dalo bogate po-
datke o obiskovalčevem diskurzu. Za analizo umetnostnozgodovinske-
ga diskurza samo en vir informacij (na primer razstava) ne bi zadostoval,
zato sem jih kombinirala več, s čimer sem dobila bolj celovit pregled tega
diskurza. Za analizo institucionalnega diskurza sem prav tako uporabi-
la več različnih dokumentov, ne samo enega.
Z multiplo triangulacijo sem dosegla predvsem ta dva kriterija kako-
vosti: kredibilnost in izčrpnost. Združila sem različne poglede na mu-
zejsko interpretacijo kot vzgojno-izobraževalno prakso in dobila boga-
te podatke, kar mi je omogočalo izčrpnejšo interpretacijo in celovitejše
sklepanje o tematiki.
V skrbi za kakovost sem se poleg triangulacije odločila še za: (1)
natančen opis raziskovalnega procesa (transparentnost oziroma razvi-
stni muzej pomeni za interpretacijo v umetnostnem muzeju razstavlje-
nih umetnin.
Zagotavljanje kakovosti
Kot ključna strategija zagotavljanja kakovosti je v raziskavi uporablje-
na triangulacija. Triangulacija pomeni, da raziskovalec naredi več, kot
je »potrebno« za raziskavo, denimo uporabi več kot eno metodo (Flick,
2007: 37). Avtorji (npr. Moran-Ellis idr., 2006) opozarjajo, da zgolj kom-
biniranje več metod, ki ni epistemološko utemeljeno z ozirom na rezul-
tate raziskave, še ne pomeni triangulacije. Kombiniranje več metod je to-
rej treba epistemološko utemeljiti.
Triangulacija je utemeljena, kadar raziskovalni problem zahteva več
metodoloških pristopov, teoretskih perspektiv in nivojev informacij,
navaja Flick (2009: 446). Izhajajoč iz treh perspektiv, izkustvene, disci-
plinarne in institucionalne, sem najprej naredila triangulacijo pedago-
ških, umetnostnozgodovinskih in muzeološkoh teorij. Na tem je teme-
ljila metodološka triangulacija – triangulacija tehnik zbiranja podatkov.
Da bi skozi tri kontekste pridobila celosten pregled problematike muzej-
ske interpretacije, sem kombinirala: a) intervjuvanje obiskovalcev z opa-
zovanjem, b) analizo razstave s knjižnim vodnikom in vodenimi ogledi
in c) analizo temeljnega političnega dokumenta za kulturo z analizo kri-
tik ter objav o razstavi. Namen ni bil kopičiti podatke, ampak doseči nji-
hovo pluralnost. Kombinacije sem izvajala tudi v okviru iste tehnike. Za
analizo obiskovalčevega diskurza sem kombinirala ne samo intervjuva-
nje z opazovanjem, ampak tudi strukturirano in nestrukturirano obliko
intervjuja (del je bil izveden pred obiskom galerije, del pa v galeriji). Poleg
tega sem izvedla večje število intervjujev. Vse skupaj je dalo bogate po-
datke o obiskovalčevem diskurzu. Za analizo umetnostnozgodovinske-
ga diskurza samo en vir informacij (na primer razstava) ne bi zadostoval,
zato sem jih kombinirala več, s čimer sem dobila bolj celovit pregled tega
diskurza. Za analizo institucionalnega diskurza sem prav tako uporabi-
la več različnih dokumentov, ne samo enega.
Z multiplo triangulacijo sem dosegla predvsem ta dva kriterija kako-
vosti: kredibilnost in izčrpnost. Združila sem različne poglede na mu-
zejsko interpretacijo kot vzgojno-izobraževalno prakso in dobila boga-
te podatke, kar mi je omogočalo izčrpnejšo interpretacijo in celovitejše
sklepanje o tematiki.
V skrbi za kakovost sem se poleg triangulacije odločila še za: (1)
natančen opis raziskovalnega procesa (transparentnost oziroma razvi-
