Page 75 - Rajka Bračun Sova, Umetnina – ljubezen na prvi pogled? Pedagoški pomen interpretacije. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2016. Digitalna knjižnica, Dissertationes 28
P. 75
študija primera: moderna galerija 75
Analiza umetnostnozgodovinskega diskurza
Analiza umetnostnozgodovinskega diskurza je temeljila na razstavi,
knjižnem vodniku in treh posnetkih vodenih ogledov – se pravi na pro-
storski in predvsem tekstovni interpretaciji. Kombinirala sem torej raz-
lične tekste in se ukvarjala z intertekstualnostjo (sinhrono in diahrono
povezavo teksta z drugimi teksti), namenskostjo (komu je tekst name-
njen oziroma kakšen je namen tistega, ki je tekst sproduciral), sprejemlji-
vostjo (ta je zrcalna namenskosti in pomeni dialoškost teksta – tekst kot
tak morajo sprejeti njegovi recipienti), informativnostjo (številom novih
ali pričakovanih informacij v tekstu, kako je ta nov material struktu-
riran) in situacijskostjo (neposrednim kontekstom diskurza) (Wodak,
2008: 9).
Kodiranje in kategoriziranje so usmerjala ta vprašanja: Kakšnega
obiskovalca (to je obiskovalca s kakšnim predznanjem umetnosti) pred-
videva razstava? (Kakšnega obiskovalca oziroma bralca predvideva knji-
žni vodnik? Kakšnega obiskovalca predvideva kustos na vodenem ogle-
du?) Kako strokovno se izraža kustos? Kakšen jezik je uporabljen v knji-
žnem vodniku in na razstavi? Kako so obravnavana, interpretirana ume-
tniška dela? Katere vsebine oziroma teme prevladujejo v besedilih o(b)
umetninah? Kakšna je razlaga glede na obseg, poglobljenost in ton? Je
interpretacija odprta ali zaprta? Zakaj so v knjižnem vodniku fotografije
in kakšna je povezava med besedilom in sliko? Kakšna je prostorska in-
terpretacija? Kakšna je predvidena pot ogleda in ali je ta pojasnjena (ne
zgolj predstavljena)? Kakšna je povezava med razstavo, knjižnim vodni-
kom in vodenimi ogledi? Kaj se ponavlja? Kaj se ne ponavlja? Uporabila
sem klasične analitične postopke, kot so spraševanje o zbranih podatkih
(o vsebini besedil, uporabi fotografij, strokovnosti jezika in tako naprej),
določanje kod in kategorij (znotraj razstave, knjižnega vodnika, vode-
nega ogleda), ugotavljanje razlik in podobnosti (med vodenimi ogledi,
med knjižnim vodnikom in vodenimi ogledi, med posameznimi bese-
dili v knjižnem vodniku in tako naprej), preverjanje povezav med koda-
mi in kategorijami.
Analiza muzejskega diskurza
Analizo nacionalnih programov za kulturo, časopisnih kritik in splet
nih objav o razstavi so usmerjala ta vprašanja: Kakšen diskurz je priso-
ten? Zakaj so ti dokumenti takšni in ne drugačni? Zakaj so v njih te be-
sede in izrazi in ne drugi? Kaj se sporoča? Kdo sporoča? Kakšne so (pred-
videne) posledice tega diskurza? Predvsem je bil namen ugotoviti pre-
vladujoči diskurz in njegove posledice – kaj določen pogled na umetno-
Analiza umetnostnozgodovinskega diskurza
Analiza umetnostnozgodovinskega diskurza je temeljila na razstavi,
knjižnem vodniku in treh posnetkih vodenih ogledov – se pravi na pro-
storski in predvsem tekstovni interpretaciji. Kombinirala sem torej raz-
lične tekste in se ukvarjala z intertekstualnostjo (sinhrono in diahrono
povezavo teksta z drugimi teksti), namenskostjo (komu je tekst name-
njen oziroma kakšen je namen tistega, ki je tekst sproduciral), sprejemlji-
vostjo (ta je zrcalna namenskosti in pomeni dialoškost teksta – tekst kot
tak morajo sprejeti njegovi recipienti), informativnostjo (številom novih
ali pričakovanih informacij v tekstu, kako je ta nov material struktu-
riran) in situacijskostjo (neposrednim kontekstom diskurza) (Wodak,
2008: 9).
Kodiranje in kategoriziranje so usmerjala ta vprašanja: Kakšnega
obiskovalca (to je obiskovalca s kakšnim predznanjem umetnosti) pred-
videva razstava? (Kakšnega obiskovalca oziroma bralca predvideva knji-
žni vodnik? Kakšnega obiskovalca predvideva kustos na vodenem ogle-
du?) Kako strokovno se izraža kustos? Kakšen jezik je uporabljen v knji-
žnem vodniku in na razstavi? Kako so obravnavana, interpretirana ume-
tniška dela? Katere vsebine oziroma teme prevladujejo v besedilih o(b)
umetninah? Kakšna je razlaga glede na obseg, poglobljenost in ton? Je
interpretacija odprta ali zaprta? Zakaj so v knjižnem vodniku fotografije
in kakšna je povezava med besedilom in sliko? Kakšna je prostorska in-
terpretacija? Kakšna je predvidena pot ogleda in ali je ta pojasnjena (ne
zgolj predstavljena)? Kakšna je povezava med razstavo, knjižnim vodni-
kom in vodenimi ogledi? Kaj se ponavlja? Kaj se ne ponavlja? Uporabila
sem klasične analitične postopke, kot so spraševanje o zbranih podatkih
(o vsebini besedil, uporabi fotografij, strokovnosti jezika in tako naprej),
določanje kod in kategorij (znotraj razstave, knjižnega vodnika, vode-
nega ogleda), ugotavljanje razlik in podobnosti (med vodenimi ogledi,
med knjižnim vodnikom in vodenimi ogledi, med posameznimi bese-
dili v knjižnem vodniku in tako naprej), preverjanje povezav med koda-
mi in kategorijami.
Analiza muzejskega diskurza
Analizo nacionalnih programov za kulturo, časopisnih kritik in splet
nih objav o razstavi so usmerjala ta vprašanja: Kakšen diskurz je priso-
ten? Zakaj so ti dokumenti takšni in ne drugačni? Zakaj so v njih te be-
sede in izrazi in ne drugi? Kaj se sporoča? Kdo sporoča? Kakšne so (pred-
videne) posledice tega diskurza? Predvsem je bil namen ugotoviti pre-
vladujoči diskurz in njegove posledice – kaj določen pogled na umetno-
